Tajvan: kako se prepletajo volitve in geogospodarske teme

Piše: MTD

V soboto, 13. 1. 2024, so se v Tajvanu odvijale državne volitve, ki bodo imele velik vpliv na prihodnost države. Njihov zmagovalec je Lai Ching-te ali William Lai, ki je javno zagovarjal samostojnost Tajvana in je takoj po izidu volitev državljane in svet nagovoril z besedami, da je to velika zmaga za demokratični svet. Kitajska po volitvah izpostavlja, da se bo priključitev otoka h Kitajski neizogibno uresničila. Državni sekretar ZDA je Laiju čestital za zmago, vendar je zanimivo, da je predsednik Joe Biden izpostavil, da ZDA samostojnosti Tajvana ne podpirajo. Dejstvo pa je, da je Washington v Tajpej (glavno mesto Tajvana) nemudoma poslal diplomatsko delegacijo, ki se je že srečala z novoizvoljenim predsednikom Lai Ching-tejem. Ta se je zahvalil za podporo in poudaril trdno sodelovanje med državama. Ob vsem dogajanju pa se lahko vprašamo, zakaj je ta mali otok z nekaj več kot triindvajset milijoni prebivalcev tako pomemben za svetovno geopolitiko.

Za odgovor na to vprašanje je treba prej razložiti več stvari. Večina elektronike, ki jo uporabljamo dandanes v svetu, ima v sebi mikročipe/čipe, torej neke vrste ploščice ponavadi iz silicija, na katerih je integrirano vezje; njihovo vlogo bi lahko opisali kot možgane elektronike. Poleg uporabe za civilne naprave so zelo pomembni tudi za najmodernejša orožja, ki so vedno bolj povezana z elektroniko in umetno inteligenco. Čipi pa so tako kompleksni in delujejo s tako majhnimi delčki, da so za njihovo produkcijo potrebne tovarne z izredno dragimi stroji in zelo kvalificiranim osebjem. Poleg tega morata tudi higiena in čistoča dosegati izjemno visoke standarde, saj lahko ena sama las ali malo praha pokvari celoten čip. In Tajvan se je specializiral v izdelavi teh čipov. Na začetku osemdesetih let se je elektronski inženir Morris Chang, ki se je izobraževal v ZDA, vrnil v Tajvan in ustanovil podjetje TSMC (Taiwan Semiconductor Manufacturing Company). S pomočjo visokih državnih prispevkov mu je uspelo, da se je podjetje v zadnjih desetletjih tako povečalo, da izvaža več kot 60 % vseh mikročipov na svetu in njihova produkcija predstavlja 15 % BDP-ja države. Poleg tega je strateškega pomena tudi zemljepisna lega otoka, saj se nahaja blizu zelo pomembnih pomorskih poti in pristanišč, ki so za svetovno ekonomijo in civilizacijo zelo pomembne.

Tako nam je takoj jasno, zakaj je Tajvan tako pomemben v današnjem svetu in zakaj si Kitajska želi nadzor nad otokom. Gospodarske in strateške razloge pa opravičuje z zgodovinskimi razlogi. Pred komunistično revolucijo je namreč Tajvan bil del kitajskega ozemlja, vendar se je odcepil, ko so se nanj zatekli člani nacionalne stranke Kitajske, ki so bežali pred Maom Cetungom.

Če se povrnem k elektroniki, Amerika, Kitajska in Evropska unija že začenjajo graditi tovarne za izdelavo čipov, vendar so te zelo drage in tudi usposabljanje osebja terja veliko časa, napora in finančnih sredstev. Vseeno upajmo, da bomo lahko v naslednjih letih opazili večjo samostojnost pri proizvajanju čipov vsaj v EU.

Gotovo bomo v naslednjih mesecih in letih še veliko slišali o Tajvanu in upajmo, da ne kot o novem vojnem žarišču.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme