Slovesno bogoslužje v čast svetima bratoma Cirilu in Metodu

Solunska brata Ciril in Metod sta leta 863 prišla k Slovanom na povabilo moravskega kneza Rastislava in prinesla krščanstvo ter povzdignila slovanski jezik v liturgično rabo, poleg latinščine in grščine. Letos se ob godu teh svetih bratov v mesecu juliju, ob 1150. obletnici njunega prihoda, vrsti veliko slavje tako v Češki republiki kot pri nas. Oznanjala sta božjo besedo in sta zavetnika Evrope ter apostola Slovanov. Pred 155 leti je blaženi škof Anton Martin Slomšek ustanovil molitveno bratovščino za edinost kristjanov, to je Apostolstvo sv. bratov Cirila in Metoda.
Od leta 1966 nas na vsakoletni praznik spominja tudi tržaško Apostolstvo, ki vabi vernike v Marijino svetišče na Vejni, ob oltar solunskih bratov, k pobožnosti ob prisotnosti novomašnikov in jubilantov. Letos je sv. mašo daroval novomašnik Klemen Zalar, ob njem pa so bili še zlatomašnik Franc Vončina, Anton Bedenčič in Milan Nemac, ki obhajata 40 let mašniškega posvečenja, nadškof Uran in ostali duhovniki. Na začetku so vsem jubilantom zaželeli, da bi pogumno nadaljevali delo solunskih bratov.
Poudarek je bil tudi na delu novomašnika: “Poklic duhovnika ni preprosta stvar. Treba se je odreči številnim stvarem, a pričevanje po Kristusu z branjem božje besede in molitve je kot kisik, ki prihaja v vaša pljuča in vas napaja z življenjem, ki ste ga darovali v prid sodobnemu svetu, katerega so večkrat žrtev prav kristjani, duhovniki in misijonarji”. Dejstvo je, da se današnja mladina ni pripravljena odreči hrupnemu in brezskrbnemu življenju.
Lepo število vernikov, ki so se zbrali v Marijinem svetišču, je prisluhnilo evangeliju o dobrem pastirju, ki je pripravljen dati svoje življenje za ovce; nato je sledila pridiga jubilanta, zlatomašnika Vončine. Dejal je, da se je naš narod najbolj ohranil prav v času Oglejskega patriarhata, saj je bilo več spoštovanja do naroda oznanjevalcev božje besede. Ciril in Metod sta prinesla krščansko oznanilo iz Soluna. Ciril je tudi pripravil črkopis, da bi pisal v jeziku tistih, med katerimi je bil, in je tako lahko oznanjal. Sestavila sta knjigo v našem jeziku, da bi lahko molil vsak s srcem, in jo nesla k papežu v Rim. G. Vončina se je zaustavil tudi pri drugem berilu iz pisma Tesaloničanom in dejal, da “kar mi oznanjamo, ni iz zvijačnosti, ker vam hočemo ukazovati”. Pavel je namreč napisal, da je prišel med ljudi kot mati, ki neguje svoje otroke s toplino. Tako tudi sv. Ciril in Metod nista iskala svojega dobička, temveč sta hotela ljudem dati nekaj dragocenega, kar bi jih osrečevalo. Ker sta vedela, da ne bosta zmogla vsega sama, sta zbrala goreče fante in može za pomočnike, ki so jih posvetili in ohranjali naprej svojo vero.
Po sv. maši, pri kateri so se s prošnjo za okrevanje spomnili tudi g. Marija Gerdola, ki obhaja 60-letnico mašniškega posvečenja, so se skavti SZSO, narodne noše, duhovniki, pevci združenih zborov ZCPZ in častilci svetih bratov v procesiji napotili v spodnji del Marijinega svetišča k oltarju sv. bratov Cirila in Metoda, kjer sta sledila molitev in občuteno čaščenje relikvij s pesmijo.
Metka Šinigoj

Tudi letos se je v svetišču na Vejni nad Trstom zbralo lepo število vernikov

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme