Kultura

Sveti Primož nad Kamnikom

Sveti Primož nad Kamnikom

Piše Mojca Jenko / Priljubljen cilj pohodnikov, romarjev in ljubiteljev lepih umetnosti

Pred nedavnim sta Celjska Mohorjeva družba in Društvo sv. Jakoba Kamnik v sodelovanju z avtorjem dr. Ferdinandom Šerbeljem predstavila izid prenovljene monografije z naslovom Sv. Primož nad Kamnikom.
Ta izjemni spomeniški kompleks leži na južnem obronku Velike planine. Tradicionalno se pohodniki na uro dolgo pot odpravijo iz Stahovice, vasi, ki leži severno od Kamnika, kjer se od ceste proti Gornjemu Gradu odcepi stranska cesta v idilično ledeniško dolino Kamniške Bistrice.
Na višini 826 m nad morjem nas na ozki polici pričaka zanimiva gorska urbano urejena lokacija z večstoletno tradicijo, ki dokazano sega v preteklost do temeljev utrjene poznoantične postojanke. Danes nas na mestu pričaka imenitna dvoladijska zvezdnorebrasto obokana gotska cerkev, posvečena svetima Primožu in Felicijanu. Poseben estetski užitek nudi obiskovalcu njena notranjščina: izjemno kvalitetne stenske slikarije, nastale okrog leta 1504, tako imenovani zlati oltarji – priljubljeni slovenski rezbarski izdelki 17. stoletja – ter najstarejše orgle (pozitiv) na Slovenskem, ki še vedno služijo tudi koncertiranju in jih je leta 1680 izdelal ljubljanski orglarski mojster Janez Faller. Zahodno od cerkve samostojno stoji mogočen zvonik, nedaleč pa še stara mežnarija, ki danes služi okrepčevalnici z lokalnimi domačimi dobrotami. Dobro minuto hoda nad polico z opisanimi objekti stoji v bregu še manjša enoladijska srednjeveška cerkev sv. Petra, ki jo še posebej odlikuje najstarejši poslikan lesen strop v Sloveniji, nastal okoli 1480; okrašen je z naslikanimi šabloniranimi vzorci in stroka mu priznava, da je v srednjeevropskem prostoru najlepši te vrste tedanjega časa. Med vzponom do cerkve sv. Petra gre pohodnik še mimo poznorenesančne osemkotne Marijine kapele; v njej danes stoji kip Kristusa Kralja, delo Franceta Kralja (1895-1960).
Na mestu današnje cerkve sv. Primoža in Felicijana je stala že romanska cerkev, kar izdaja način pozidave dela južne ladijske stene s fragmentom tipičnega romanskega okna. Da je bila lokacija priljubljen cilj romarjev že v srednjem veku, pa nam sporoča listina iz leta 1396, ko je papež Bonifacij IX. vsem obiskovalcem in darovalcem cerkve 9. julija tega leta podelil odpustke. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

14.03.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!