“Svet in Cerkev nas potrebujeta”

Piše: DD Fotografije: DD

Srečanja pod lipami / Skavti o Svetovnem dnevu mladih

Gostje posebnega, mladega Srečanja pod lipami 12. oktobra so bili roverji in popotnice goriškega ŠTRAklana, ki so avgusta letos uresničili poseben podvig: na poletnem potovalnem taboru so namreč prispeli vse do najbolj zahodnih meja Evrope, do oceana, in se tam udeležili Svetovnega dneva mladih in srečanja s papežem.

Večer, ki sta ga povezovala Mila Clapiz in Lenart Vogrič, je bil bogat in živahen, saj so skavti na njem s spomini, vtisi, anekdotami, odlomki iz skavtskega dnevnika in videoposnetki poustvarili pisano vzdušje s poti. Klanovci so povedali, da so zamisel o potovalnem taboru sprejeli z navdušenjem, celo leto so nato namenili zbiranju prispevkov za podvig, ki je zahteval veliko napora tudi z organizacijskega vidika. Na pot so se odpravili 27. julija letos, ko so poleteli od Benetk do Lizbone, od koder so šli v Fatimo. Tam se je začel prvi del tabora, petdnevna hoja po 70 km dolgi romarski poti do Nazareja. Kljub trudu in težavam ohranjajo na te dneve polno lepih in nepozabnih spominov. V drugem delu tabora so doživeli SDM v Lizboni, ko so med drugim doživeli križev pot s papežem, skavtsko mašo in srečanje s skavti iz vsega sveta. Spoznali so veliko ljudi, osebno so se obogatili, utrdili vezi skupnosti in iskali odgovore na verska vprašanja. Med hojo so občudovali tamkajšnjo naravo, pot pa so obenem doživljali kot romanje, hoja je postala “izziv, molitev, iskren pogovor, petje in duhovni trenutek z naravo”. Nekdo je moral zaradi žuljev kmalu prekiniti hojo, je pa naletel na čudovite osebe, ki so mu nudile primerno pomoč. Nekdo drug je povedal, da so bili zaradi hoje tudi izčrpani, a dejstvo, da v tem niso bili sami in so si bili v oporo, jim je dajalo moč. Veliko so lahko tudi razmišljali o svoji pretekli in prihodnji skavtski poti. Za druge je bilo izredno, nepozabno doživetje videti ocean, ga občutiti v tišini, se v njem kopati. Na SDM so se vživeli v milijonski množici mladih različnih narodov in kultur, ki jih je sveti oče spodbudil, naj se ne bojijo prihodnosti, naj pogumno hodijo v življenju, saj jih Bog ima rad, papež jim zaupa, da bodo gradili prihodnost miru. Frančišek jih je osrečil “s prijateljskimi besedami in nauki”, naj sijejo, poslušajo in se ne bojijo, naj sledijo sanjam, saj “je lepo biti kristjan v vsakdanjem življenju”, “svet in Cerkev nas potrebujeta, kot zemlja potrebuje dež”, “Bog nas kliče po imenu, za vse nas je prostor v Cerkvi”. Papeževe besede so bile “preproste in učinkovite”, šepala pa je organizacija dogodka, so pripomnili. Masa ljudi je bila neverjetna, obenem pa tudi kaotična. Posebno doživetje je bila večjezična maša s skavti iz vsega sveta z različnimi kroji, navadami in pesmimi, “prava priložnost, da smo bolje dojeli, kako drugi dojemajo skavtizem, katere so razlike”. Občutili so močno pripadnost veliki družini, nepozabno je bilo se pogovarjati z brati-skavti od vsepovsod in spoznati, kaj jim pomenijo domovina, prijateljstvo, vera, povezanost itd. Tudi bdenje pred sklepno mašo s papežem je bilo nepozabno, “čustveni vrtiljak, ki je terjal izjemno količino energije”, izkušnja je bila sicer zelo naporna in utrudljiva, in vendar jim je dala veliko, tudi “pomiritev notranjih viharjev”.

In kako so junaki poletnega podviga v eni besedi povzeli to pustolovščino? Vzdržljivost, kaos, gužva, izziv, presenečenje, zadoščenje, nepozabno, spoznanje, enotnost, skupnost, zaupanje, zveza, rast, polnost …

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme