Študijska in delovna pot mladega raziskovalca od Gorice prek Oxforda do Ljubljane

Piše: Samuel Devetak

Pogovor / Tadej Pahor

Tadej Pahor študira in je zaposlen v Ljubljani. Otroštvo in najstniška leta je preživel v Gorici, kjer je doma, nato pa je odšel študirat slovenistiko in primerjalno jezikoslovje v Ljubljano. Študij je nadaljeval na prestižni oxfordski univerzi, kjer je leta 2017 magistriral. Prijatelju Tadeju se iskreno zahvaljujem za razpoložljivost in čas, da sva uresničila ta pogovor.

Se lahko na kratko predstaviš našim bralcem?

Sem Tadej Pahor, mladi raziskovalec Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoje otroštvo sem preživel v Gorici, kjer sem že kot otrok rad brskal po slovarjih, in ko so mi starši v prvem razredu podarili otroški slovar italijanskega jezika, sem celega prepisal v slovenščino. Tudi nono Boris mi je večkrat pripovedoval, da je poznavanje jezikov ključnega pomena, hkrati pa poudarjal pomen slovenščine in ohranjanja narodne identitete. Skupaj s starši smo velikokrat hodili v gore odkrivat lepote gorskega sveta, kar me je kasneje tudi navdušilo za planinarjenje. Rad sem se ukvarjal in se še ukvarjam s športom, v gimnazijskih letih in med študijem pa sem treniral atletiko in se udeleževal številnih tekmovanj po Sloveniji, Italiji in Združenem kraljestvu. V osnovni, nižji in višji srednji šoli sem se ukvarjal tudi z glasbo: najprej sem igral violino, nato pa violo.

Že nekaj let živim v Ljubljani, kamor sem se preselil iz študijskih in službenih razlogov. Ob vikendih se vračam v Gorico, da pridem obiskat starše in prijatelje. Sem komunikativen in rad potujem, kar je nedvomno botrovalo, da sem se usmeril na študijsko pot, na kateri sem se pogosto srečeval z raznimi jeziki. V prostem času se rad ukvarjam z ekipnimi športi (nogomet, košarka odbojka), tečem, planinarim, kolesarim in se družim s prijatelji.

Opiši svojo dosedanjo univerzitetno kariero. Kje si diplomiral? Kje pa magistriral?

Univerzitetno kariero sem začel leta 2013, ko sem se po uspešno končanem klasičnem liceju v Gorici odločal med dvema študijskima smerema: slovenistiko in primerjalnim jezikoslovjem ter geografijo in angleščino. Izbral sem smer slovenistika in primerjalno jezikoslovje, pri kateri je bila podlaga, pridobljena na klasičnem liceju, ključnega pomena, saj je bistveno olajšala pomnjenje vsebin, povezanih z jezikom in književnostjo. Zanimanje za geografijo sem na diplomski in na magistrski stopnji dopolnil še z izbirnima predmetoma, ki sta bila zelo zanimiva in uporabna. Diplomski študij sem z odličnim uspehom zaključil julija 2016, istega leta pa sem oktobra začel enoletni magistrski študij splošnega jezikoslovja in primerjalne filologije v Oxfordu in tam magistriral julija 2017.

Kaj študiraš sedaj?

Moja študijska pot je bila kar pestra: od slovenistike in primerjalnega jezikoslovja do splošnega jezikoslovja, ki se v marsičem razlikuje od primerjalnega, in prevajalstva. Od leta 2018 sem tako zaposlen kot mladi raziskovalec na Oddelku za prevajalstvo v Ljubljani, hkrati pa sem študent doktorskega interdisciplinarnega študijskega programa Humanistika in družboslovje, področje prevodoslovje. Trenutno sem vpisan v dodatno leto (četrto), sočasno pa sem vpisal še magisterij slovenistike, da se bom lahko, v primeru, da ne bo prostega delovnega mesta na fakulteti, zaposlil na srednji oziroma višji srednji šoli. Žal tako Italija kot Slovenija ne priznata izobrazbe druge stopnje, pridobljene v tujini.

Kaj nam lahko poveš o doktoratu v Ljubljani? Je študij na takem nivoju tudi služba?

Ja, oboje se lepo prepleta. Obveznosti v prvem letniku so vključevale dva izpita in dobro teoretično pripravo za nadaljnje pisanje doktorata. Zaposlitev mi ustreza, ker počnem to, kar me veseli. Trenutno raziskujem pomen prevoda pri slovenskih in zamejskih študentih, natančneje to, s katerimi jezikovnimi, terminološkimi in retoričnimi dilemami se omenjeni študentje srečujejo pri prevajanju izvlečkov diplomskih in magistrskih nalog iz slovenščine v angleščino. Rezultati so zanimivi, saj nakazujejo prenos nekaterih slovenskih slovničnih lastnosti v angleški prevod, pri nekaterih zamejskih študentih pa pri prevajanju v angleščino vpliva tudi boljše znanje italijanščine. Žal bi izpostavil tudi to, da je mojo izkušnjo kot vse ostale študente, raziskovalce, profesorje in druge zaznamovala epidemija covida-19, ki je onemogočila udeležbo na konferencah, seminarjih in poletnih šolah v tujini, upočasnila napredovanje doktorata ter bistveno okrnila izvajanje intervjujev in anket.

Na oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete si zaposlen kot asistent?

Tako je. Prvič sem bil izvoljen leta 2019, ponovno pa (upam da) me bodo potrdili naslednje leto. Trajanje naziva je tri leta, nato pa moraš na podlagi študijskih uspehov dokazati, da si primeren kandidat za ponovno izvolitev.

Kaj lahko poveš o izkušnji na Univerzi v Oxfordu? Kakšno je bilo tamkajšnje univerzitetno življenje? V čem se študij na tem uglednem vseučilišču razlikuje od študija na Univerzi v Ljubljani?

Študij v Oxfordu je bil enkratna in nepozabna izkušnja, čeprav je trajal le eno leto. Sprejet sem bil na podlagi priporočilnega pisma prof. dr. Luka Repanška, ki je tudi sam študiral v Združenem kraljestvu, in visoke povprečne ocene iz diplomskega študija. V Oxfordu sem spoznal popolnoma drugačen pogled na jezikoslovje, saj sem imel priložnost poslušati najbolj uglede strokovnjake na tem področju (kot gost je septembra 2016 nastopil tudi dr. Noam Chomsky).

Živel sem v samem centru mesta, blizu fakultete in kolidža Somerville, kar mi je omogočalo, da sem veliko kolesaril in predvsem pešačil. Pri izbiri študijskih predmetov sem se odločil za romansko jezikoslovje (ang. Comparative Romance Linguistics), pri katerem smo obravnavali diahrone in sinhrone jezikovne procese, primerjali zgodovinski razvoj določenih jezikovnih struktur med posameznimi romanskimi jeziki (še posebej razvoj iz latinščine v italijanščino, portugalščino in francoščino) in preučevali sedanje stanje. Drugi predmet, jezikovna teorija, so sestavljala štiri področja: fonetika, fonologija, sintaksa in semantika. Za izpit je bilo treba odgovoriti na vprašanja treh od štirih področij, sam sem izbral vse razen semantike.

Poleg bogatega akademskega življenja pa je bilo v Oxfordu zelo razgibano tudi družabno življenje. V razredu sem spoznal kolege iz vsega sveta, od Kitajske, Avstrije, Nemčije, Armenije do Češke in Italije, v kolidžu in pri atletiki pa še študente iz Nigerije, ZDA, Brazilije, Japonske, Španije, Avstralije, Južne Afrike in drugod. Vsi so bili zelo razgledani, zgovorni in vedno prijazni. Vsako leto v atletiki poteka tekmovanje med Oxfordom in Cambridgem, leta 2017 pa smo atleti prepričljivo v vseh disciplinah (teki, meti in skoki) premagali Cambridge, prvič po dveh letih. V Oxfordu je na voljo tudi več kot 400 organizacij in klubov, ki organizirajo športne, kulturne in druge aktivnosti. Izpostavil bi še to, da je podelitev končnega študijskega naziva v Oxfordu nekaj posebnega: študentje smo bili oblečeni v posebne črne in bele obleke (ang. gowns and mortarboard), podelitev pa je potekala v angleščini in latinščini. To je bila res izjemna izkušnja, ki mi bo za vedno ostala v spominu. 

Zakaj bi moral univerzitetni študent po tvojem mnenju nadaljevati študij po diplomi, ne glede na to, kaj študira?

Vprašanje je predvsem, kaj študira. Tisti, ki diplomirajo iz računalništva, strojništva in elektrotehnike, se lažje in hitreje zaposlijo, saj so trenutno ti poklici najbolj zaželeni. Tem študentom se po diplomi velikokrat ponudi ugodno delovno mesto, zato ne nadaljujejo študija na drugi stopnji. Vsekakor pa se marsikomu danes, v negotovih časih epidemije, zdi smiselno, da pridobi dodatno izobrazbo in še malo počaka, preden se zaposli. Magistrska izobrazba v Sloveniji pomeni tudi višjo plačo za posamezno delovno mesto.

Pred nekaj leti si poučeval na višji šoli. Kaj si se od te izkušnje naučil oz. kaj si od tega odnesel?

V šolskem letu 2017/2018 sem najprej za dva tedna učil na DTZ Žige Zois. Tam sem nadomeščal profesorico za polni delovni čas (18 ur) ter poučeval slovenščino in zgodovino. Dijaki so bili željni znanja in razumevajoči do mene, saj sem se takrat prvič srečal z učiteljskim poklicem. Na goriškem zavodu Cankar pa sem nato od oktobra do junija poučeval slovenščino. Čeprav je bilo v razredu le pet dijakov, je bilo poučevanje zahtevno zaradi njihovega skromnega zanimanja za slovenski jezik in literaturo ter pogostega motenja pouka. Obe izkušnji sta me vsekakor obogatili, saj sem spoznal, da mi je ljubše poučevati tam, kjer so dijaki zainteresirani za jezik in literaturo ter željni novega znanja. Zato sem se odločil, da bom iskal delo drugje – na šoli ali fakulteti.

Izhajaš iz družine šolnikov. Kaj ti pomeni poučevanje?

Poučevanje je plemenito poslanstvo, ki je nekaj posebnega. Učitelj oziroma profesor ima zahtevno nalogo, da svoje znanje na zanimiv način posreduje mlajšim generacijam in jih navduši za svoj predmet. Snov mora podajati na razumljiv in inovativen način, še posebej danes, ko se vse več mladih dijakov ne more ali ne zna več učiti iz knjig in učbenikov, ampak predvsem preko powerpointov in interneta. To ima svoje prednosti in slabosti – internet je dragocen vir informacij, a tudi dezinformacij, kot dokazujejo trenutne razmere glede epidemije. Učitelj ni le posredovalec znanja dijakom, ampak tudi vzgojitelj, pedagog in spodbujevalec kritičnega razmišljanja in razvijanja talentov.

Kaj svetuješ mladim, ki stopajo ali bi radi stopili na pot poučevanja?

Tistim mladim, ki jih poučevanje zanima, svetujem, da se med študijem udeležijo takšnih pobud, da bodo v stiku z vrstniki, si širili obzorja in ideje ter nabirali izkušnje, ki jih bodo kasneje prenašali na mlajše generacije. Priporočam jim, naj bodo prijazni, strpni in altruisti v današnjem svetu.

Kam bi se najraje usmeril po opravljenem študiju?

Po opravljenem študiju se nameravam zaposliti na fakulteti, če bo mogoče, na Oddelku za prevajalstvo, drugače pa na kakšnem drugem oddelku (npr. za jezikoslovje ali slovenistiko). V primeru, da na fakulteti ne bo prostega delovnega mesta, bom zaposlitev iskal še kot učitelj na srednji šoli (v Sloveniji ali pa na zamejskih šolah v Gorici ali v Trstu). Po končanem doktorskem in drugem magistrskem študiju bom pridobil tudi izobrazbo, s katero se bom lahko zaposlil kot samostojni podjetnik ali v prevajalski industriji. 

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme