Študentom je dovoljeno iti čez mejo

Razmere v zvezi s koronavirusom v Sloveniji dopuščajo tradicionalno obliko pisnega preverjanja znanj. Ta je dovoljena le v primeru, ko fakulteta zagotovi spoštovanje predpisanih pogojev fizične distance, razkuževanja rok, rabe zaščitnih mask ter rokavic, razkuževanja predmetov in površin, prezračevanja prostorov itd. Marsikatera fakulteta se je na podlagi tega odločila, da bo tudi letos izvedla izpite s fizično prisotnostjo študentov. Omejitve na državni meji pa dodatno vznemirjajo zamejske študente v še tako napetem času izpitnega obdobja.
O težavah, s katerimi so se srečali zamejski študenti, sem se pogovorila s podpredsednico Kluba zamejskih študentov Veroniko Skerlavaj, ki študira na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer oblikovanje vizualnih komunikacij.

Kako je pandemija spremenila delovanje Kluba zamejskih študentov?
Na začetku letošnjega šolskega leta je prišlo do marsikatere spremembe v klubu, saj smo izvolili nov odbor z novo predsednico. Ta je, predvsem za drugo polovico leta, načrtoval nekaj novih aktivnosti, ki smo jih bili primorani prenesti. Nameravali smo vpeljati sodelovanje s srednjimi šolami v zamejstvu, ki bi jim ponudili predavanja o ekologiji s strani študentov naravoslovnih ved in čistilne akcije po Krasu. Na tak način bi omogočili tudi mlajši generaciji, da spozna klub in študij v Sloveniji nasploh. V projekt bi vključili tudi Klub študentov iz Sežane in lokalne šole ter na tak način podkrepili stike med izobraževalnimi ustanovami na eni in drugi strani meje. Poleti pa smo nameravali organizirati 24-urni turnir odbojke na mivki, na katerem bi članom in drugim udeležencem omogočili bolj sproščeno in zabavno druženje.
Katere so glavne težave, s katerimi so se v času pandemije covida-19 soočali zamejski študenti, ki študirajo onstran meje?
Mislim, da je bil glavni problem glede meje ta, da je bilo informacij v različnih medijih res veliko, ob novici pa večkrat ni bilo navedenega uradnega dokumenta oziroma odloka, ki bi dokazoval verodostojnost novice. Razmere pa so se stalno spreminjale in informacij je bilo res ogromno, nekatere so si bile celo nasprotujoče. Zaradi tega so se marsikateremu študentu, ki je vedel, da bo moral čez mejo zaradi študijskih obveznosti, porajali dvomi, katere novice so resnične in na katere uradne dokumente se lahko sklicuje v primeru težav na meji.
Osebno sem se in se še vedno naslanjam na spletno stran www. gov. si, ki je uradno spletišče državne uprave Republike Slovenije, kjer posamezna ministrstva objavljajo vse uradne informacije in spremembe. Klub zamejskih študentov pa je poskrbel, da pravilne informacije pridejo do vseh članov, tako da je povezavo na spletni portal delil na Facebook strani, na kateri ohranja stike tako s člani kot drugimi sledilci.
Ali je Klub zamejskih študentov v taki situaciji dobil pomoč pristojnih ustanov in/ali organov?
Ja, prejeli smo kar nekaj napotkov. Naprej smo kontaktirali Andrejo Duhovnik Antoni, ki je višja svetovalka za slovenske šole v Italiji in s katero veliko sodelujemo predvsem zaradi nasvetov ob vpisu z višje srednje šole v Italiji na univerzitetni študij v Sloveniji. Takoj nas je pomirila in povedala, da že iščejo primerno rešitev za vse učence, dijake in študente, ki študirajo na drugi strani meje. Svetovala je tudi, naj kontaktiramo direktno Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki nas je naknadno usmeril k sekretarju Urada za razvoj in kakovost izobraževanja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Povedali so nam, da nimajo direktnega vpliva na odločitve o državni meji, kljub temu pa razumejo težavo, ki jo bodo posredovali naprej za to odgovornim organom.
In res, poslušali so nas in uslišali naše prošnje in vključili tudi učence, dijake in študente v skupino ljudi, ki lahko prehajajo mejo brez karantene, če se še isti dan vrnejo spet domov.
Je klub kontaktiral tudi voditelje na italijanski strani?
V bistvu ne. Vedeli smo, da so to opravki, ki zadevajo državne institucije, in predstavljali smo si, da nam italijanski pristojni organi ne bodo prisluhnili. Nameravali smo kontaktirati zamejski krovni organizaciji, a tega nismo storili, ker smo vedeli, da nimajo pristojnosti glede meje. To bi bil verjetno naslednji korak, če ne bi dobili pomoči pri slovenskih organih.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja covida-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije z dne 17. 5. 2020 dovoljuje prehajanje državne meje brez omejitev in odrejene karantene osebam s stalnim ali začasnim bivališčem v Sloveniji, kot piše na spletnem portalu www. gov. si. Slovenska policija poudarja, da ukrep karantene ne velja za “osebe, ki prehajajo mejo zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje v sosednjih državah ali Sloveniji in to izkazujejo z ustreznimi dokazili, ter njihove starše oziroma druge osebe, ki jih prevažajo in se vračajo čez mejo v istem dnevu”. Več informacij lahko preberete na uradni spletni strani www. policija. si. Od 3. 6. 2020 pa Italija dovoljuje premik iz vseh držav članic EU in v vse države članice EU in države schengenskega območja brez omejitev in obvezne karantene, kot je potrjeno na uradni spletni strani www. governo. it.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme