Strip o Srečku Kosovelu, ki je bil genij, "čigar pomena se premalo zavedamo"

Pred stoletnico smrti Srečka Kosovela, ki jo bomo obeležili prihodnje leto, je izšel strip Srečkonstrip, ki so ga v četrtek zvečer, 31. julija, predstavili v sadovnjaku župnišča zraven nabrežinske cerkve sv. Roka. Strip, z izidom katerega želijo pri zavodu Škrateljc Kosovela približati mladim, a tudi manj mladim bralcem, sta podpisala pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič. Predstavitev lično izdelane knjižice in pogovor z avtorji je organiziralo krajevno SKD Igo Gruden.

Na zanimivem srečanju je uvodoma spregovoril Gombač, ki se je pred pisanjem besedila za strip eno celo leto posvetil izobraževanju, študiju in raziskovanju dragocene Kosovelove dediščine. Osnovo za grafično novelo sestavlja pogovor med kraškim pesnikom evropskega dometa in časnikarjem, ki ga dopolnjujejo Kosovelove pesmi, njegovi uvidi in vizije. Zgodba upošteva različne dosežke v pesnikovem življenju in razne pesniške zvrsti, ki se jim je posvečal: od otroških in kraških impresionističnih do ekspresionističnih, konstruktivističnih in futurističnih pesmi.

Avtor stripovskega besedila je spomnil, da se Kosovel uvršča med velikane svetovne poezije. Pesnik, o katerem so na srečanju menili, da je “zelo podcenjen”, je v svojem kratkem življenju napisal kar tisoč petsto pesmi, a tudi esejev, razmišljanj in razprav. Resno se je pripravljal tudi na pisanje (ne le kratke) proze in dramskih del, a mu je prerana smrt to onemogočila.

V imenu založbe Škrateljc je Uroš Grilc dejal, da predstavlja strip iztočnico za debato in soočenje okrog pomena, vloge in sporočil Kosovelove poezije. Izid Srečkonstripa je naletel na odlične ocene in recenzije. Posamezne odlomke iz stripa je udeležencem nabrežinskega večera prebirala Nina Peče Grilc.

Avtorica spremne besede k stripu in skrbnica Kosovelove sobe v Sežani in domačije v Tomaju, Mateja Kralj, prinaša podroben oris Kosovelovega življenja in opusa. Kosovel je deloval v krogu umetnikov slovenske avantgarde na začetku 20. stoletja, v katerem so bili še Ferdo Delak, Avgust Černigoj, Josip Vidmar, Anton Podbevšek in Marij Kogoj. Povezani so bili tudi z avantgardističnimi revijami Tank in Trije labodi.

Kosovel, na čigar ustvarjanje je močno vplivala prav tako filozofija, je pisal tudi za otroke. Imel je, je spomnila Kraljeva, ogromno znanje tudi o naravoslovju, tehniki, umetnosti, mehaniki, fiziki in politiki. Njegove pesmi odražajo družbeno kritičnost, vizionarsko misel in globoko humanistična sporočila, ki so še danes nadvse oz. čedalje bolj aktualna. 

Pri opisu njegovega značaja in navad so na srečanju poudarili, da je Kosovel pretežno bral primarne vire, da si je tako lahko na neposreden način izoblikoval mnenja in poglede. Za njegovo duhovno in kulturno rast je bil stik s Trstom zelo pomemben.

Srečka, ki je bil zelo komunikativen fant, je označevala izredna občutljivost, ki naj bi jo podedoval po mami. Navdih za ustvarjanje je iskal na Krasu, s katerim je čutil veliko povezanost. Po očetu, ki je bil učitelj in hkrati dejaven še na drugih področjih, je podedoval delavnost. Srečko je rad diskutiral s prijatelji in znanci ter se pri utemeljevanju svojih stališč in pogledov z njimi tudi skregal. Bil je zelo dejaven mladenič, ki je razmišljal kritično o vprašanjih in problemih tistega časa.

Razpravljavci so na večeru spomnili, da zaradi obsežnega in raznolikega opusa ljudje pogosto ne poznajo Kosovelovih del. Zaustavili so se tudi pri pomenu njegovega sporočila, ki pravi, da je Umetnost od tistega, ki veruje vanjo.

Beseda je tekla tudi o odnosu Slovencev do poezije, ki naj ne bi vzbujal optimizma: bralci malo berejo poezijo; največkrat zbirke ostajajo na policah knjižnic. Za razliko od preteklosti, ko smo se Slovenci v šolskih klopeh naučili vsaj nekaj pesmi, je v teku let nastala velika vrzel. Čast na tem področju rešujejo nekatera društva. Srečanje se je sklenilo z ugotovitvijo, da je bil Kosovel genij in kot tak edinstven primer v zgodovini, “čigar važnosti se premalo zavedamo”.