Strip o požigu Narodnega doma za italijanske bralce

Piše: Katarina Visintin

Trgovski dom Prevod stripa Črni plamen

Dne 13. julija 1920 je fašizem krstil svojo politično moč s požigom Narodnega doma v Trstu. Središče je tedaj bilo osrčje kulturnih, umetniških, športnih in gospodarskih dejavnosti tržaških Slovencev, simbol bogatega in razvitega slovanskega meščanstva in njegove navzočnosti v mestu. Ob stoletnici požiga Narodnega doma sta se slovenski risar stripov Zoran Smiljanić in njegov sin, zgodovinar, Ivan Smiljanić odločila, da bosta skupaj ustvarila strip o tem travmatičnem dogodku. Nastala je tako knjiga Črni plamen-Požig Narodnega doma v Trstu. Ta je najprej izhajala v obliki podlistka v Primorskem dnevniku in tedniku Mladina, nato pa je izšla v knjižni obliki pri Založbi ZRC (iz Ljubljane v sodelovanju z Zadrugo Primorski dnevnik. Leto kasneje je Darja Betocchi prevedla strip v italijanščino, danes pa se pripravlja tudi nemški prevod.

Italijanski prevod stripa La fiamma nera – Il rogo del Narodni dom a Trieste so predstavili 17. februarja v Trgovskem domu v Gorici. Večerno srečanje sta uvedla Simone Cuva in Patrizia Dughero, ustanovitelja in vodji založbe Qudulibri, ki je založila knjigo. Dalje je spregovorila goriška zgodovinarka Anna Di Gianantonio. Orisala je sporno atmosfero, ki je takrat ovijala Trst, in kontekst, v katerem je prišlo do zgodovinskega, prelomnega dogodka-požiga. Dalje je spregovoril tudi Ales Waltritsch, pobudnik kulturnih aktivnosti.

Strip pripoveduje zgodbo dveh prijateljev, Slovenca Josipa Furlana in Italijana Giuseppeja Pazzija. Njuno prijateljstvo je živo med njunim odraščanjem, a se prekine ob rojstvu fašizma in novih ideologij. Preko Josipovih in Giuseppejevih oči bralec spozna stvarnost z dveh nasprotnih vidikov. Kot sta povedala Zoran in Ivan, je bilo objektivno pripovedovanje zgodbe možno predvsem zaradi obširnega raziskovanja zgodovinskih virov in branja takratnih slovenskih in italijanskih časopisov. Takratni novinarji so namreč o dogodkih, tudi o požigu Narodnega doma, poročali na različne načine in javnosti večkrat podajali dve nasprotujoči si resnici. V zgodbi se torej prepletata dve različni interpretaciji dogodkov dveh neskladnih resnic: slovenske in italijanske. Kot je povedala tudi Anna Di Gianantonio, različne tehnike in stili risanja črno-belih podob vzbujajo občutke, ki bi jih same besede ne mogle opisati.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme