Štrancar, nemški kolonist (1. del)
Priimek Štrancar je nemški. Na Primorskem najdemo celo vrsto priimkov, ki kažejo na močno nemško kolonizacijo v srednjem veku. Nemci so prihajali na sončno stran Alp v Furlanijo in Slovenijo. Največji in živ dokaz so Kočevarji na Kočevskem, ki so nemščino ohranili vse do danes. Večina nemških vasi drugod pa je praktično izginila. Dutovlje so, kot pravi Pavle Merku, izpričane v 13. stoletju kot nemška vas, a danes tega nihče več ne ve. So pa neme priče nemške naselitve nekateri kraški priimki: Pahor, Tavčar, Štolfa, Švab, Gec, Tedeško, Nemec. V Brkinih je nemški priimek Zafred, na Trnovski planoti Winkler, v Lozicah Frelih, na Gori nad Ajdovščino Krapež, na Planini pri Ajdovščini pa Štrancar.
Posebej južni deli Primorske, na Krasu in v Istri, so bili demografsko večkrat opustošeni. Vzrok so bile kužne bolezni, vojne in turški vpadi. Mnoge vasi so izgubile večino prebivalstva. Na te prazne kmetije, pustote, so se naseljevali tudi mnogi priseljenci – slovanski ubežniki z vzhoda (uskoki) in kolonisti iz nemško govorečih dežel.
Nemški kolonisti so se priseljevali s severa: iz Tirolske, Bavarske, Avstrije. Selili so jih zemljiški gospodje, ki so bili v slovenskih deželah pretežno Nemci. Razlog je bil preprost: zemljo so zaradi kmetijskega razvoja znali vse bolje in bolje obdelovati in je prehranila več ljudi kot prej. Slovenske dežele so bile razmeroma redko poseljene, novi kolonisti pa so tudi izkrčili veliko nove zemlje na račun gozdov. Lastniki so želeli večjo donosnost svojih ozemelj, kar so prinesli dodatni davkoplačevalci, novi naseljenci.
Na Primorskem je bila močnejša nemška kolonizacija v Istri, na Tržaškem, zahodnem Krasu in v porečju reke Idrijce. Na to spominjata denimo tudi imeni Teutschendorff (Nemška vas) pri Slavini in Nemški Rut. Danes se vasi imenujeta Slovenska vas in Rut.
Priimek Štrancar ima nemški izvor, prvotno je to bil Straenzel in Strenzel. V Sloveniji je priimek imel povsem svoj jezikovni razvoj, v nemških deželah pa svoj. V Avstriji danes najdemo priimek Stranzl, v Nemčiji in Avstriji pa Stranz. S tega stališča torej Štrancar pravzaprav sploh ni nemški, marveč avtohtoni vipavski priimek.
Jezikoslovec Janez Keber pravi, da beseda stranzen v srednjevisoki nemščini pomeni ‘postopati okrog, bahati se‘, beseda strenzer pa pomeni ‘lenuh, postopač‘. Priimek je tako pred več kot 550 leti dobil človek s tako lastnostjo. Ker pa vzdevki velikokrat niso dobronamerni, se postavlja vprašanje, ali je bil vzdevek resničen. Mogoče je šlo tudi za najbolj delavnega človeka daleč naokoli, ki so mu hudomušno dali vzdevek postopač, kot so pijancu dali priimek Vodopivec. Treba je poudariti, da gre za nekdanji pomen priimka, ki z današnjimi Štrancarji nima nobene zveze več, razen morebitne slučajno. Tako kot vsi drugi priimki. Danes imajo vsi priimki le še razločevalni pomen.
Nemci so svoj jezik in navade počasi opuščali in po petih generacijah na nemške korenine pozabili. Avstrijska rodbina Winkler je v enem stoletju po priselitvi dala slovenskega narodnega buditelja in prvega Slovenca na čelu deželne vlade Kranjske.
(www.tinomamic.eu)
Prva slika: Zemljevid močnejše nemške kolonizacije na Primorskem med letoma 1100 in 1500 (Bogo Grafenauer). Narisal ga je Ciril Vojvoda.
Druga slika: Franciscejski kataster (1822), ki ga hranijo v Državnem arhivu v Trstu, z zaselkom Štrancarji (Stranzeri) na Planini.
