Stoletno, zgodovinsko dejanje

Trinajsti julij 2020 je dan, ki ga je slovenska narodna skupnost v Italiji dolgo in nestrpno pričakovala. Marsikdo si je slavje ob 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu – vsaj do pred nekaj meseci – morda predstavljal drugačno. Zaradi pandemije je slovesnost ob vrnitvi Fabianijeve palače v ul. Filzi, ki so jo 13. julija 1920 požgali pripadniki italijanskih fašističnih skupin, potekala okrnjeno. In vendar je prejšnji ponedeljek – tudi po zaslugi intenzivnega meddržavnega dialoga in diplomacije – prerasel v dan, ko se je v Trstu in okolici v nekaj urah zgodilo več pomenljivih, simbolnih dejanj. Stoletnica požiga bo tako v zgodovini ostala zapisana kot dan, ko sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella potrdila in utrdila prijateljstvo med sosednjima državama in narodoma.
Slovenski predsednik je obisk v Italiji začel v kasarni Reggimento Piemonte Cavalleria na Opčinah, kjer ga je z vojaškimi častmi sprejel italijanski kolega. Državna poglavarja je spremljalo kar nekaj predstavnikov dveh vlad: Pahorja minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, Mattarello pa minister za zunanje zadeve Luigi Di Maio, ministrica za notranje zadeve Luciana Lamorgese in minister za Univerzo in raziskovanje Gaetano Manfredi.
Z Opčin sta visoka gosta najprej šla v Bazovico, kjer sta skupaj položila venca k spominskemu obeležju pri Bazoviški fojbi in k spomeniku bazoviškim junakom, žrtvam fašizma. Ob poklonu pred obema spominskima obeležjema sta se predsednika v spoštljivi tišini prijela za roke. S tem skupnim pietetnim dejanjem sta želela v evropskem duhu in ob medsebojnem spoštovanju obrniti nov list skupne prihodnosti obeh narodov. Poklon v Bazovici je minil v spravnem duhu, poleg predstavnikov institucij pa so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki javnega življenja in civilnodružbenih organizacij.
Iz Bazovice sta šla na prefekturo na Velikem trgu v Trstu. Tam je bil v njuni navzočnosti uradno in slavnostno podpisan dokument, s katerim bo Narodni dom prešel v last slovenske narodne skupnosti v Italiji. Kot je povedala ministrica za notranje zadeve Luciana Lamorgese, je varovanje pravic manjšin eno izmed vodilnih načel italijanske ustave. Zato so v sodelovanju z več ustanovami pripravili protokol, v katerem so opredelili časovnico in dejanja, da se bo vrnitev Narodnega doma lahko izvedla. To je bil zgodovinski dogodek, za katerega sta si predsednika že nekaj let skupaj prizadevala s skrbnostjo in tenkočutjem do čustev pripadnikov obeh narodov. Memorandum o vrnitvi Narodnega doma so podpisali ministrica Lamorgese, minister Manfredi, direktor Agencije za javno domeno Antonio Agostini, predsednik dežele FJk Massimiliano Fedriga, tržaški župan Roberto Dipiazza, rektor Univerze v Trstu Roberto Di Lenarda, predsednik SSO Walter Bandelj in predsednica SKGZ Ksenija Dobrila. Mattarella je spregovoril o zgodovini in bolečih izkušnjah ljudi, ki se ne morejo pozabiti. Sedanjost in prihodnost spodbujata našo odgovornost, naj odločimo, kaj naj naredimo iz tega trpljenja, ali naj gojimo zamere ali pa naj v spominu in vzajemnem spoštovanju razvijamo sodelovanje in prijateljstvo. Na obeh straneh državne meje, ki zaradi skupne odločitve o integraciji v EU več ne ločuje, smo se Italijani in Slovenci odločili za drugo pot, ki gleda v prihodnost, v imenu danes skupnih vrednot, kot so svoboda, demokracija in mir, je poudaril Mattarella. S prijateljem, predsednikom Borutom Pahorjem, sta storila pomemben korak v dialogu med dvema kulturama, ki zaznamujeta to obmejno področje, “dragoceno za življenje Evrope”, je še povedal italijanski predsednik. Pahor je dejal, da je vrnitev Narodnega doma “stoletno dejanje”, “zgodovinski dogodek. Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici”. To je “skupen podvig Slovencev in Italijanov. To je zaslužena zmaga vseh tistih, ki so dolgih sto let in danes iskreno verjeli v sožitje, sočutje, spoštovanje, vzajemnost in skupno Evropo”. Vrnitev je “plod naših vztrajnih in vzajemnih ravnanj, ki so se tiho spletla v čudovito harmonijo medsebojnega zaupanja”. Danes gre za “prepovedane sanje, ki so postale resničnost”. Trst “pripoveduje o krhkosti človeka v vrtincu političnih, zgodovinskih, etničnih in civilizacijskih sprememb. Danes pa nam Trst govori tudi o moči človeka, ki razume, se spominja in odpušča. Ta moč je silna. Ona vodi naprej”. Za sovraštvo ni potrebno storiti skoraj nič, “dovolj se je le strahopetno prepustiti predsodkom. Za prijateljstvo pa sta potrebna pogum in trud, da se neguje različnost in krepi enotnost”. Zato je to bilo “dejanje upanja, ki vliva optimizem in bodri plemenita srca obeh narodov in vseh narodov. To dejanje je tako veliko in sporočilno, da sploh ne zadeva samo Slovence in Italijane, ampak vso Evropo in vse njene narode”. Na koncu se je slovenski predsednik spomnil Antigoninih besed, ki ga “v takih presunljivih trenutkih” navdihujejo: “Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu”.
Na prefekturi je tudi potekala posebna skupna svečanost vročitve najvišjih državnih odlikovanj Slovenije in Italije Borisu Pahorju, ki je bil pred sto leti kot sedemletni deček priča grmade v pristanu, v ponedeljek pa zraven ob podpisu memoranduma. Predsednik Pahor mu je vročil Red za izredne zasluge kot “velikemu Slovencu, pisatelju in humanistu za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo”. Predsednik Mattarella pa mu je vročil odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike. Boris Pahor se mu je iskreno zahvalil in povedal, da odlikovanje posveča spominu na vse mrtve pod fašizmom, nacizmom in komunistično diktaturo, “opraviti sem imel z vsemi tremi”. “To je lepo posvetilo”, je odgovoril italijanski predsednik. Na prefekturi je bil prisoten tudi filozof in veliki prijatelj tržaškega pisatelja Evgen Bavčar, ki ima zaslugo, da so Pahorjeva dela prevedena v tuje jezike in prepoznavna po Evropi. Za bralce Novega glasa nam je povedal, da je končno prišel dan, ki smo ga Slovenci nestrpno pričakovali. Diplomacija se premika z majhnimi koraki, ki so pa odločilni. Zelo je zadovoljen, da je Boris Pahor prejel najvišji odlikovanji. Ne pozabimo, da je bil več let “persona ingrata” tako v Italiji kot v Sloveniji.
Mattarella in Pahor sta se na prefekturi sestala tudi s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Slednjim je Mattarella med drugim dejal, da je bil Pahor zelo odločen in pogumen v svoji viziji evropske razsežnosti, sodelovanja in prijateljstva.
Sledil je obisk Narodnega doma v ulici Filzi. Predsednika sta si pod vodstvom časnikarke Poljanke Dolhar ogledala razstavo ob 100. obletnici požiga Narodnega doma in se vpisala v Zlato knjigo. Predsednik Pahor je nato v atriju Narodnega doma želel nagovoriti slovenske medije, za njim so to storili še senatorka Tatjana Rojc, predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec (povzetke objavljamo v bližnjem zapisu) . Ko je Pahor izstopil iz stavbe, je na bližnjem trgu ponosno zadonela Vstala Primorska.
Po dolgem jutru so SSO, SKGZ, DS in SSk v popoldanskih urah priredili krajšo slovesnost pred Narodnim domom. Da se je vrnitev dotaknila naših src, je bilo takoj razumeti po glasbenem pozdravu vokalne skupine Vikra pod vodstvom Petre Grassi, in ko sta predsednika krovnih organizacij Ksenija Dobrila in Walter Bandelj stopila pred mikrofon, se je zaslišal dolg aplavz, napolnjen z občutkom: Narodni dom je spet slovenski! “Mislim, da je dolg aplavz, ki je prišel iz srca, najlepši poklon tej stavbi, ki je čakala 100 let za vrnitev v slovenske roke”, je povedala Ksenija Dobrila. Predsednica se je spomnila na tisti večer pred 100 leti, ko je nebo zažarelo od plamenov. “Postavljen si bil v središču kot žarišče slovanske kulture, podjetništva in druženja. Utripal si samih 16 let, ko si postal pogorišče, iz katerega je prišel vrtinec zla, in postal si nikoli izpeta bolečina. Mladi narod na stičišču jezikovnih velikanov, ponosen na svoje korenine in identiteto. Kultura in jezik sta nas ohranjala skozi stoletja tudi v najtežjih časih in zdaj smo tu pred narodnim hramom naših dedov, pred novim začetkom in potjo, ki so nam jo začrtali že naši predniki. Narodni dom naj bo večnamensko središče, stičišče vseh ljudi, ki jim sožitje, preplet kultur, jezikov in izkustva pomenijo očarljivo privlačnost Trsta. Naj bo Narodni dom kraj ustvarjalnosti in znanja, prostor izvirne in pogumne misli! ”, je sklenila Dobrilova.
Walter Bandelj je v svojem nagovoru povedal, kako je bil požig Narodnega doma začetek strahu in prihod črnih oblakov, ki so se spustili na naše ljudi in naše domove. Boris Pahor, ki je doživel grozote tistega dne, opisuje dogodke in jih enači s koncem sveta. “Konec sveta ni več pred nami, zasijalo je sonce, ki je polno upanja za nov začetek. Smo tu za novo obdobje, obdobje skupnih načrtov, kot je že sama ustanovitev fundacije Narodnega doma”, je dejal Bandelj, ki je dodal, kako je prihodnost v rokah mladih. Zahvalil se je vsem, ki so imeli vlogo pri tej zgodovinski vrnitvi, predvsem pa Borutu Pahorju, veleposlaniku Tomažu Kunstlju, generalnemu konzulu Vojku Volku in senatorki Tatjani Rojc. Predsednik SSO je sklenil s stavkom pisatelja Borisa Pahorja, ki pravi, da bi Narodni dom moral postati center slovenske enotnosti; tisti, ki živimo v Italiji, bi se morali v njem poenotiti in pomisliti na koristi vseh nas. Slovenec ima dolžnost, da spoštuje druge narode in da ostane zvest svoji identiteti. “Dajmo ostati zvesti kot naš pisatelj”, je sklenil Bandelj.
Sledili so pozdravi senatorke Tatjane Rojc, ministrice RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch, predsednika SSk Petra Močnika, predstavnic DS Laure Famulari in Maje Tenze, predsednika Italijanske unije Maurizia Tremula in predstavnika VZPI Fabia Vallona.
“Po 100 letih simbolno stojimo pred stavbo, ki pomeni prerojenje nas samih, naše skupnosti, mesta Trst in odnosa, ki ga ima italijanska država do nas. Verjamem, da se z današnjim dnem zapira poglavje negotovosti in sem prepričana, da bo Narodni dom zadihal spet v duhu medsebojnega spoštovanja, dialoga, konstruktivnega sobivanja v skupni evropski prihodnosti”, je povedala senatorka Tatjana Rojc ter dodala, da je to dolg, ki ga imamo do tistih, ki niso več med nami, in do prihodnjih generacij.
Ministrica Helena Jaklitsch je z veseljem dejala, da je Narodni dom po 100 letih dobil nazaj pravega lastnika, tistega, ki ga je gradil s svojimi rokami. “Zgodovinski dogodki in grozote fašizma so globoko zarezali v slovensko narodno skupnost, a zdaj stojimo pred slovenskim hramom in dolg začetni aplavz je odražal veselje in upanje za plodno prihodnost. Naj bo to praznik vseh nas in naj bo ta dom vseh nas Slovencev, tudi nas, ki smo v matični državi”, je poudarila Jaklitscheva, ki je prepričana, da bodo prav vsi z veseljem zahajali v slovensko stavbo v središču mesta.
Prisotne je pozdravil tudi predsednik stranke Slovenska skupnost Peter Močnik, ki je spomnil, kako se stranka na ta dan že desetletja klanja pred Narodnim domom. “V teh letih je bilo težko, saj smo polagali venec na nekaj, kar je bilo tuje, kar ni bilo naše, čeprav je bilo naše. To razbitje in negotovost sta zdaj končana in se lahko končno veselimo naše hiše in to je tudi sporočilo začetnega dolgega aplavza. Rešili smo se tegobe in stiske, ki nas je pritiskala 100 let”, je dejal Močnik.
Pozdravili sta tudi predstavnici DS Laura Famulari in Maja Tenze, ki sta poudarili, kako je ta dan zgodovinski in kako se je na tej zemlji mogoče spomniti na zgodovino tudi brez zamer in konfliktov, ki jih nekateri žal še netijo. Narodni dom je zgodovina Trsta in bo tudi prihodnost mesta, delovanja Slovencev in sodelovanja dveh skupnosti za boljšo prihodnost, sta še dodali.
Podobno si je zaželel tudi predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul, ki je opazil, kako so stisk roke dveh državnih predsednikov v Bazovici, odlikovanje Borisa Pahorja in vrnitev Narodnega doma res zgodovinski dogodki, ki pomenijo nov začetek in še boljše sodelovanje med dvema skupnostima.
Na koncu se je oglasil še predstavnik VZPI Fabio Vallon, ki si je zaželel, da bi bil ta dan tudi začetek poglabljanja takratnih zgodovinskih dogodkov, predvsem z italijanske strani, saj so argumenti, kot so grozote fašizma, kaj sta bila antifašizem in boj za svobodo, premalo poznani v italijanski javnosti in večkrat tudi zamolčani, celo spremenjeni.
Sledilo je polaganje vencev na hram, ki je končno slovenski. Prisotne so še enkrat pozdravili glasovi vokalne skupine Vikra in na koncu, na pobudo Janka Bana, je zadonela v središču mesta tudi naša Zdravljica.

MČ / DD

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme