Kultura

Stoletnica Narodne galerije v Ljubljani

Stoletnica Narodne galerije v Ljubljani

Piše Mojca Jenko / Častitljivi jubilej

Ljubljana je od poznega 17. stoletja pomembno znanstveno, izobraževalno in kulturno središče. V tem času se je prelevila iz glavnega mesta dežele Kranjske v glavno mesto Republike Slovenije in sodobno evropsko prestolnico.
Slovenci do leta 1991 nismo bili politično samostojen narod, a smo po zaslugi naših osveščenih prednikov, ki so v narodov razvoj vložili obilo energije, vztrajnosti in potrpežljivosti, čutili močno potrebo po svojih izobraževalnih, kulturnih in znanstvenih ustanovah. V 19. stoletju in v prvih desetletjih dvajsetega smo tako dobili vrsto ustanov, ki so danes nacionalnega pomena – od arhivov, knjižnic, muzejev in gledališč do univerze in akademije znanosti.
Ideja o ustanovitvi narodne galerije oz. slovenskega umetnostnega muzeja je tlela že v 2. pol. 19. stoletja. Tedaj so bile vse glasnejše razprave o slovenski upodabljajoči umetnosti. Slovensko umetniško društvo je leta 1900 pripravilo Prvo slovensko umetniško razstavo, kar je še podkrepilo prizadevanja za ustanovitev narodne galerije. Četudi so bili slovenski likovniki že pred prelomom stoletja deležni vidnih uspehov in priznanj v evropskih umetnostnih središčih (Pariz, München, Dunaj, Benetke …), razmere doma niso bile naklonjene ustanovitvi slovenske narodne galerije vse do zadnjih tednov obstoja avstro-ogrske monarhije.
Ugoden trenutek je nastopil tik pred koncem velike vojne. Nekaj slovenskih razumnikov se je zbralo v t. i. Krožku prijateljev slovenske upodabljajoče umetnosti in sprožilo akcijo za ustanovitev Slovenske narodne umetnostne galerije. Vidnim osebnostim javnega življenja v Ljubljani so poslali s 1. 6. 1918 datirano pismo s kratko predstavitvijo in vabilom k sodelovanju. Pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali veletrgovec Leon Souvan, cesarski svetnik in cesarsko-kraljevi profesor Ivan Franke, akademski slikar Rihard Jakopič, odvetniški kandidat dr. Josip Regali in računski svetnik Avgust Bukovic, je pripravil Pravila društva ‘Narodna galerija’ v Ljubljani (potrjena 12. 8. 1918). V njih preberemo, da je bil namen društva “ustanovitev, izpopolnjevanje, vzdrževanje in varstvo javne slovenske umetnostne galerije”; zbirala naj bi dela slovenskih umetnikov vseh časov in dela tujih umetnikov, ki so vplivali na razvoj likovne umetnosti na celotnem slovenskem etničnem ozemlju. Pomembni nalogi sta bili tudi združiti že obstoječe umetnostne zbirke na Slovenskem ter pridobiti za galerijo primerne prostore. Društvo Narodna galerija naj bi skrbelo za promocijo in popularizacijo slovenske umetnosti, za raziskovalno delo, strokovna predavanja ter izdajo umetnostnozgodovinskih publikacij. Vse te aktivnosti naj bi financirali iz članarine in s sredstvi, pridobljenimi z darili in volili, umetnostna zbirka pa naj bi rasla s pomočjo daril, volil in nakupov.
Ustanovni občni zbor Društva Narodna galerija se je odvijal 18. 9. 1918. Izvolili so upravni odbor in umetnostno komisijo. Vitalna mesta prvega so zasedli strokovnjaki (likovni kritik, umetnostni zgodovinar in dva slikarja), ob strani pa so jim stali pravnik in predstavniki Cerkve, mestne uprave, bančništva, malega gospodarstva ter tovarnar in veleposestnik. Imenovani so bili tudi trije poverjeniki – v Trstu, Celju in Mariboru. Člani umetnostne komisije, ki je imela nalogo ustvariti umetnostno zbirko, pa so bili Rihard Jakopič, Fran Vesel, Matej Sternen, Hinko Smrekar in Fran Tratnik – vsi priznani slovenski umetniki. Društvena organa sta nemudoma pričela delo, ki je kmalu obrodilo sadove. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

12.09.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!