Štiri slovenske zdravnice v boju proti covidu-19

Piše: P.in Fotografije: damj@n

Prvo srečanje DSI v novem letu

Za svoj prvi večer v novem letu je Društvo slovenskih izobražencev organiziralo srečanje s skupino štirih zdravnic, ki so izpričale svojo vlogo in izkušnje v boju proti covidu-19.

Občinstvo, ki je napolnilo Peterlinovo dvorano, je že vstop štirih slovenskih zdravnic , dr. Ireno Tavčar, dr. Nevo Lupinc, dr. Marjano Oppelt in dr. Meto Starc, sprejelo z aplavzom, iz katerega je bilo čutiti izraz hvaležnosti za njihovo požrtvovalnost in visoko strokovno delo.

Štiri zdravnice, ki delajo vsaka na drugem oddelku bolnišnice, izkazujejo predanost svojemu poklicu s tem, da vztrajajo v zelo težkih razmerah epidemije. Lahko bi jih imenovali junakinje današnjih dni.

V pogovoru z gostjami, ki ga je vodil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor, so poslušalci dobili potrdilo o njihovem izjemnem pogumu. Izzval je veliko zanimivih misli in pričevanj. Zanimivi so bili npr. odgovori zdravnic na uvodno vprašanje, kje so se leta 2020 ob izbruhu pandemije nahajale in kako so takrat medicinski krogi reagirali na prve alarmantne novice.

Dr. Neva Lupinc , ki je že nekaj let zaposlena na oddelku za nujno medicino v bolnišnici na Katinari, je bila takrat na dopustu, na potovanju v Dubaju in se je čudila Kitajcem na letališču, ki so že vsi nosili maske. Anesteziologinja, zaposlena v zavodu Sanatorio triestino, dr. Marjana Oppelt je bila na oddihu na smučanju in se spomni, da se je ob prvih novicah o pandemiji vas v dveh dneh izpraznila. 

Dr. Irena Tavčar je kot kardiologinja prišla od vsega začetka v stik s covidnimi bolniki. Leta 2020 je ob prvem izbruhu bolezni v Italiji po pustnem obdobju delala na svojem oddelku. Predstojniki so zaradi takratnega vsesplošno slabega poznavanja značilnosti covida paciente ločili od ostalih- le z na tleh zarisano črto. Ta naj bi predstavljala mejo med covidnimi bolniki in ostalimi. Na strani črte, kjer so bili covidni bolniki, so si sicer zdravniki nadeli maske, a samo navadne-  kirurške; niso pa imeli zaščitnega kombinezona, ne pokrival za čevlje, ki naj bi jih ščitili.

Na srečo se dr. Irena Tavčar tisto prvo noč ob izbruhu pandemije ni nalezla virusa od covidnih bolnikov, ki jih je zdravila nezaščitena, a že isto noč je zaradi covida umrlo na istem oddelku pet pacientov. Veliko kolegov zdravnikov pa je zbolelo.

Dr. Meta Starc, pediatrinja, ki dela na neonatalnem oddelku otroške bolnišnice Burlo Garofolo, v prvem valu pandemije ni imela med pacienti primerov obolelosti za covidom. Danes pa je drugače, med nosečnicami je vedno več okuženih in žal je tudi več otrok v intenzivni negi.

Vse štiri doktorice pa so poudarile, da je medicinska stroka na začetku podcenjevala resnost še popolnoma neznane bolezni- prepričani so bili, da jo bodo kmalu ukrotili, in si niso predstavljali, da se bo v nekaj tednih razplamtela in dosegla tolikšne razsežnosti v svetovnem merilu. Virus je bil popolnoma nov in nepoznan; učili so se sproti in se spoznanjem prilagajali iz dneva v dan. Za vse štiri zdravnice se je delo v zadnjih dveh letih dramatično spremenilo. Ker je bilo mnogo kolegov na bolovanju, se je delo več kot podvojilo v primerjavi s preteklostjo, ko so se lahko bolj posvečale posamezniku.

Dr. Neva Lupinc je povedala, da je bil pri pacientih ob prvem valu pandemije prisoten velik strah. Takrat je prihajalo na urgenco zelo malo covidnih bolnikov, v drugi in tretji fazi pa se je število eksponencialno povečalo. Sedanji val pa se ji zdi najtežji, saj je od pacientov s covidom, ki se k njim zatečejo, 80 % necepljenih in ti se na urgenco zatečejo šele v skrajni fazi bolezni, ko so simptomi že zelo hudi in je tudi zdravljenje zelo težko. Oboleli za covidom so pri zavesti do zadnjega: ker ne morejo dihati, jim morajo zdravniki nadeti težak ventilator in z mehansko ventilacijo prezračevati pljuča s pomočjo pritiska. Šele takrat nekateri spoznajo, da so scene z intenzivne nege v bolnišnicah, ki jih kažejo mediji, resnica in ne prevara, kot so še malo prej trdili. Mnogi se šele takrat skesajo, da se niso cepili, žal velikokrat prepozno. Včasih pride do iskrenega priznanja, da je šlo za strah pred cepivom, drugi pravijo, da so hoteli samo še malo počakati s cepljenjem, tretji pa celo v takih razmerah še dalje trdijo, da je vse izmišljeno.

Dr. Tavčarjeva, ki je sicer kardiologinja, se je že večkrat prostovoljno javila za pomoč na covidnem oddelku in s tem tudi izpostavila nevarnosti svoje življenje. Odkar pa je na razpolago cepivo, se ji večkrat vsili misel, da se žrtvuje za bolnike, ki bi se bolezni lahko izognili. Toda kot zdravnica želi biti do vseh pacientov enaka in čuti kot svojo dolžnost, da jih zdravi.

Dr. Oppelt je opozorila na posledice zaradi obolelosti s covidom, ki jih necepilci ne upoštevajo pri svojih odločitvah in ki so lahko tudi hude: od nevroloških do posledic na motoričnem področju ali na dihalih. Lahko se pojavljajo tudi kronična utrujenost in težave na kognitivnem področju.

Dr. Tavčar je v zvezi s svojo stroko navedla ugotovitev, da covid nima direktnih posledic za srce. Negativni učinki so sekundarni: pojavijo se, ker se ob covidu v krvi zelo zniža količina kisika, pride lahko do ishemije in nekateri doživijo infarkt.

Dr. Meta Starc je opozorila na posledice, ki jih je opazila pri otrocih: gre za posledice psihološke narave, za psihološke motnje in somatizacijo (npr. motnje pri prehranjevanju), predvsem ko morajo otroka začasno oddaljiti od matere.

Ob zaključku pričevanj se je razvila zelo zanimiva debata, ki se je nanašala predvsem na vprašanje, kako bi lahko bolje poskrbeli za strokovno in človeško bližino z necepilci (zmanjkali so stiki z domačim splošnim zdravnikom) in kako bi jih mediji nagovorili s komunikacijo.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme