Štipendije so prejeli štirje študentje
Slovenska prosveta / Sklad Albina Ločičnika
V petek, 11. marca 2022, je Slovenska prosveta v Peterlinovi dvorani podelila letošnje štipendije študentom inženirstva iz sklada Albina Ločičnika, priznanega tržaškega inženirja in strokovnjaka. Študente sta sprejela člana komisije Sklada Ločičnik, Marjan Jevnikar in Neža Kravos. Inženir Marjan Jevnikar je nagrajencem na kratko prikazal lik Albina Ločičnika, ki je bil rojen leta 1919 v Trstu. Zaradi kočljivega stanja, ki je nastajalo v Trstu, se je Ločičnikova družina preselila oz. zbežala v Maribor. Najprej je mladi Albin študiral v Mariboru, nato v Ljubljani, kjer je diplomiral iz gradbeništva. Med vojno se je preselil v Ajdovščino, kjer so ga Italijani ujeli in ga pozneje odpeljali v taborišče. Iz taborišča je pobegnil in se vrnil v Ajdovščino, kjer se je poročil z domačinko Evgenijo Stibilj. Po končani vojni se je končno vrnil v svoj rodni Trst, takrat pod anglo-ameriško upravo. Ločičnik je takoj dobil službo kot glavni inženir pri cestnem podjetju Anas, potem pa s kolegom ustanovil lastno podjetje. V Trstu je pustil znamenje, saj je izvedel veliko statičnih računov za gradnjo mostov ter pripomogel tudi k načrtu Kulturnega doma in sodeloval pri gradnji “avtoceste sonca”. Umrl je leta 1986 v Trstu. Bogato Ločičnikovo dokumentacijo je vdova poklonila knjižnici v Mariboru, ustanovila pa je tudi sklad, s katerim podeljujejo štipendije študentom. Po želji Ločičnikove žene se pri ocenjevanju upošteva to, da so kandidati redno vpisani na inženirstvu (s prednostjo na gradbeni smeri), pa še uspeh in sodelovanje pri družbenem življenju slovenske narodne skupnosti. Komisija, ki jo sestavljajo Marjan Jevnikar, Neža Kravos in Sergij Pahor, se je sestala 15. februarja, obravnavala je 10 prispelih prošenj in podelila štiri štipendije v višini 1.000 evrov. Štipendije so prejeli Veronika Bordon (fakulteta za strojništvo), Niko Trento (prvi letnik, druga stopnja – ladijsko inženirstvo), Katerina Čufar (drugi letnik, druga stopnja – inženirstvo procesov in materialov) in Mateja Zavadlav (doktorat – industrijsko inženirstvo, smer informatika).
