SSO podpira izjavo SAZU o slovenski spravi

Ob 30-letnici samostojne slovenske države

Svet slovenskih organizacij je posredoval javnosti tole sporočilo v zvezi z izjavo, ki jo je dala Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) o narodni spravi.

“V letu, ko obeležujemo trideseto obletnico slovenske samostojnosti in državnosti, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravila Izjavo o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države. Ta dokument, ki povzema sklepe lanskega simpozija Slovenska sprava, je predsednik SAZU, akademik Peter Štih, predstavil javnosti v ponedeljek, 15. marca. Istega dne je bil z izjavo seznanjen predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Tema je zelo občutljiva, ker zadeva medvojne in povojne dogodke, ki so hudo prizadeli slovensko prebivalstvo ne glede na idejno ali versko prepričanje posameznikov in skupin. Dogajanje iz tega obdobja je v slovenski javnosti in tudi med Slovenci v zamejstvu in po svetu še vedno živo. Še vedno povzroča družbene in politične delitve, ki bi morale biti že zdavnaj presežene ali vsaj omiljene. Žrtve vseh strani bi morale prejeti dostojanstveno priznanje. Obravnava dogodkov pa bi morala preiti v strokovne zgodovinske okvire. V tem smislu razumemo, da se je SAZU kot osrednja slovenska kulturna in znanstvena ustanova spomnila na spravne dogodke izpred tridesetih let v sklopu osamosvajanja in demokratizacije Slovenije.

V dokumentu SAZU Slovenska sprava – Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države je izrečena želja, da se delitve med Slovenci iz vojnih časov premostijo, in to seveda na podlagi objektivne objave vseh dejstev, ki so se zgodili v tistem obdobju. Izjava SAZU je po mnenju SSO napisana zelo odgovorno in utemeljeno, zato predstavlja dokument, ki ga je treba pozdraviti in podpreti.

Še posebno si izjava SAZU zasluži našo podporo, ker se ujema z duhom in s cilji, ki jih najdemo v poročilu slovensko-italijanske mešane zgodovinske-kulturne komisije iz leta 2000, pa tudi z dejanjem dveh predsednikov Republike Slovenije in Republike Italije, ki sta se 13. julija lani v Bazovici poklonila tako slovenskim bazoviškim žrtvam, ki so padle pod fašističnimi streli, kot italijanskim žrtvam komunističnega nasilja.

Seveda ima vsakdo pravico in svobodo, da si o omenjenih zgodovinskih dogodkih ustvari svoje prepričanje in da ga izrazi. Razumemo in sočustvujemo z vsemi, ki so v vojnem času trpeli in izgubili svoje drage. Ne zdi pa se nam primerno, da se za potrjevanje osebnih prepričanj uporabljajo tragični dogodki, ki so se med 2. svetovno vojno zgodili izven Slovenije in v katere Slovenci niso bili vključeni. Dokument SAZU namreč obravnava medvojno in povojno dogajanje med Slovenci in se ne opredeljuje do dogajanja v drugih delih Jugoslavije. Pa tudi je ne-elegantno izrabiti ta kontekst in časopisne rubrike za omalovaževanje slovenskih državnih predstavnikov.

Izjava SAZU se konča z besedami: “S preteklostjo neobremenjeno družbeno sožitje je mogoče doseči le s prizadevanjem za resnico o medvojnih in povojnih dogodkih in z njihovim ocenjevanjem na podlagi občeveljavnih etičnih načel ter s pietetnimi in spominskimi dejanji, ki bodo namenjena vsem padlim, pobitim in umorjenim. Kolikor je le mogoče, moramo popraviti krivice, prenehati z medsebojnimi obtoževanji, izključevanji in instrumentaliziranjem zgodovine ter pri vsem tem spoštovati drugače misleče.

S tem popolnoma soglaša tudi Svet slovenskih organizacij in vabi slovenske organizacije v Furlaniji Julijski krajini, da izjavo SAZU tudi podprejo.”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme