Srečno Slovenija, srečno Evropska unija!

Nova Gorica / Državna proslava ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo

Na slovesnosti, s katero je Slovenija počastila 20-letnico vstopa v Evropsko unijo in ki je potekala v četrtek, 9. maja, na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici, je slavnostni govor imel predsednik vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. “Drage Goričanke in Goričani, vesel sem, da sem doma!” je uvodno zelo čustveno pozdravil slovenski premier. “Verjamem, da smo bili mi ljudje ob meji tisti, ki smo se takrat z največjim ponosom zavedali, kaj pomeni biti enakovreden član evropske skupnosti. Spomnim se tudi neizmernega občutka olajšanja, da nam čez mejo, v sosednjo Gorico, v sosednjo Italijo ni bilo več treba hoditi s prepustnicami,” je dejal govornik, ki je sproščeno obudil marsikateri spomin iz časov, ko je bila meja med Slovenijo in Italijo še kako vidna in otipljiva, ko je “švercanje” pomenilo prost pretok ljudi in blaga čez mejo in se je marsikdo zgledoval po Levstikovem Martinu Krpanu.

Robert Golob je priznal, da je zelo vesel, da je slovesnost potekala v Novi Gorici, na travniku pred občinsko palačo, kjer je bil položen prvi temeljni kamen za javno stavbo v novem mestu, ki je nastalo po svetovni moriji in “je imelo namen, da ublaži bolečino meje, ki se je tako zarezala v naš prostor”. Ta bolečina je ljudi na obeh straneh meje navdihovala, da morajo iskati boljšo prihodnost in novo vizijo – Evropa je bila odgovor. Ideja Evrope je edina, ki lahko poveže ta prostor. Nova Gorica je namreč nastala v težkih časih, “polna optimizma, simbol napredka in upanja, a vendar ni bila popolna – na drugi strani meje je bila še druga Gorica”. Mesti sta bili tako blizu, obenem pa tako razdeljeni. Ideja, ki je navdihnila združitev obeh Goric v enovit mestni prostor in nenazadnje tudi zamisel o slovenski samostojnosti, je bila ideja Evrope, je prepričan premier. Golob je poudaril širši pomen skupnega trga obeh Goric, ki je zanj simbol Evrope in kaže pot naprej – “v tem prostoru se evropskih idej dobro zavedamo”.

Nova Gorica ni bila izbrana po naključju, da gosti osrednjo državno proslavo. Na Trgu Evrope je bil že osrednji dogodek ob vstopu Slovenije v povezavo pred 20 leti, ko sta 1. maja 2004 sekunde do vstopa odštevala tedanji premier Anton Rop in predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Oba sta bila v družbi tretjega protagonista tistega dogodka, nekdanjega predsednika Državnega zbora in predsednika RS Boruta Pahorja, med uglednimi gosti na četrtkovi proslavi. Robert Golob je opozoril navzoče, da je zgodovina evropskega kontinenta zaznamovana s stoletji navzkrižij med narodi. Edina pot, da to presežemo, je bila pot dosledne uveljavitve vladavine prava, človekovih pravic in socialne države. “Evropa, zdaj!” je bil eden glavnih sloganov v času narodnega prebujanja, osamosvajanja Slovenije – “že takrat je Slovenija stopala po evropski poti, že takrat smo vedeli, da spada Slovenija v evropsko družino”. EU je za slovenskega premierja več kot skupek političnih institucij. Evropske vrednote pomagajo, da se celijo rane iz preteklosti, brazgotine zgodovine in da nastanejo nova prijateljstva.

“Evropa je močna samo, če je enotna, in močna je toliko, kolikor je solidarna. Bolj je močna Evropa, bolj je varna Slovenija!” Premier vidi Evropo kot skupnost vrednot, kot so spodbujanje raznolikosti, vključevanje in razumevanje. Evropa priznava dostojanstvo in vrednost vsakega posameznika ter si prizadeva ustvariti družbo, v kateri ima vsakdo priložnost za uspeh. V današnjih težkih časih pa so te vrednote v nevarnosti. Za zaščito težko pridobljenih dosežkov je pomembno biti složni v obrambi skupnih vrednot, je poudaril premier, ki je navzoče pozval k uveljavljanju volilne pravice na prihajajočih evropskih volitvah, saj so ravno “evropske vrednote branik demokracije”.

Prisotne je k volitvam na prihodnjih evropskih volitvah spodbudil tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki je na oder stopil pred premierjem. Komisar si prizadeva, da bodo slovenski predstavniki v institucijah EU še naprej krepili evropski projekt, “kajti močna EU pomeni tudi močno Slovenijo”. Lenarčič je v svojem govoru izpostavil, da ga zelo veseli, da “se je naša država odločila počastiti 20. obletnico članstva v EU prav na dan Evrope,” je dejal. Poudaril je, da je 1. maja 2004 EU postala večja in močnejša s kar desetimi novimi državami članicami, Slovenija pa je takrat izpolnila eno temeljnih ambicij svoje zunanje politike in družbe. “Slovenci smo danes znatno bolj razviti in bolj premožni. Naš bruto družbeni proizvod je dvakrat višji. Izvoz se je skoraj popeteril. Uspešno smo črpali sredstva iz proračuna EU. Stopnja brezposelnosti je skoraj pol nižja. Evro, schengen, razširjanje obzorij preko Erasmusa, to so le nekatere od najbolj očitnih pridobitev, ki so odprle nove priložnosti za slovenske državljanke in državljane.” Lenarčič je poudaril nadpovprečno zadovoljstvo Slovencev z življenjem v EU, spomnil pa je tudi na krizna obdobja, ki jih je država preživela v obdobju članstva, na izzive, s katerimi se je lažje soočala prav zaradi vpetosti v evropske integracije, saj je bila deležna solidarnosti. Evropsko povezovanje je vzklilo na ruševinah dveh svetovnih vojn, v svojih temeljih ima vgrajeno zagotavljanje miru in enotnosti Evrope. Ruska imperialistična agresija nas že več kot dve leti opominja, da mir na evropski celini ni samoumeven – svet okoli nas postaja vse bolj nepredvidljiv. Lenarčič je opozoril, da se temeljna načela in norme, ki služijo zagotavljanju miru in varnosti, na katerih temelji tudi evropski projekt, vse bolj kršijo v Ukrajini, Gazi in marsikje drugje. “Mirovni” projekt Evropske unije dobiva v teh hudih časih dodatno potrditev – “potrebujemo še bolj enotno in solidarno, še bolj trdno in močno Evropsko unijo”. Po besedah govornika potrebujemo Unijo za mir, blaginjo, demokracijo in spoštovanje človekovih pravic, ključne besede pri evropskem projektu so odprtost, spoštovanje in sodelovanje.

Na prizorišču dogajanja je bilo veliko uglednih gostov. Naj omenimo, da so se slovesnosti udeležili predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, več ministrov slovenske vlade, med katerimi so bili tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter nekdanji evropski komisar Janez Potočnik. Deželo FJK je predstavljal odbornik za premoženje Sebastiano Callari, predstavnikov italijanske vlade in Evropske komisije ni bilo.

Vstop na dogodek je bil prost. Ob najvišjih predstavnikih raznih institucij si je spektakularni kulturni program proslave ogledalo veliko število ljudi. Za režijo slovesnosti je poskrbela Neda Rusjan Bric. Program, s katerim so se nastopajoči dotaknili časov, ko se je šele rojevala ideja o združitvi evropskih narodov pod eno zastavo, in se spomnili na številne možnosti, ki so jih država in posamezniki dobili zaradi pridružitve Slovenije uniji, so sooblikovali: Policijski orkester, Zbor Slovenske filharmonije, duo Silence, Vlado Kreslin, duet Saše Vipotnik in Aleksandre Ilijevski, skupina Trombone Connection, DJ Brlee, dirigent Simon Perčič in pianist Alexander Gadjiev, medtem ko sta dogajanje povezovali igralki Lara Komar in Lara Fortuna. Nastopila je tudi mednarodna plesna skupina MN Dance Company, prisotni pa so lahko gledali tudi video Jasne Hribernik. V program so bili premišljeno vključeni tako nastopajoči kot besede, ki so jih povezale v celoto, od preteklosti, začetkov, samega vstopa v unijo, do sodobnih, negotovih dni.

Po proslavi, ki so jo organizirali Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in Mestno občino Nova Gorica, je na travniku pred novogoriško občinsko palačo stekel koncert Vlada Kreslina in Malih bogov. Sledilo je tudi kulinarično dogajanje, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s Slovensko turistično organizacijo.

Nova Gorica se je v četrtek prelevila v evropsko prestolnico, saj so mladi in starejši obiskovalci cel dan na različnih srečanjih in delavnicah spoznavali EU in 20 let slovenskega članstva v njej. Mladi so tudi predstavljali svoje talente in simulirali delo Evropskega parlamenta, popoldne pa so mimoidoči na stojnicah spoznavali različne projekte, ki so nastali s pomočjo EU. Središče mesta je bilo živahno, na Bevkovem trgu se je pelo in plesalo, poudarek je bil na evropskih vrednotah. Mesto je zaživelo, kljub težkim časom je zadihalo prosto, čezmejno, s pogledom, uprtim v skupno prihodnost.