Srečko Kosovel, genij, ki je v Evropi videl našo prihodnost

Piše: Kat

Gorica / Predstavitev knjige Borisa Pahorja

Profesor Adriano Ossola, vodja goriške založbe Leg, je v petek, 4. marca, v prostorih istoimenske knjigarne na Verdijevem korzu uvedel predstavitev zadnje knjige, ki je izšla pri založbi. O knjigi Borisa Pahorja Srečko Kosovel sta se pogovarjala senatorka in literarna zgodovinarka Tatjana Rojc ter Andrea Bellavite. Ponatis biografije o slovenskem pesniku v italijanščini spada v zbirko La clessidra di Clio, v kateri je izšlo tudi delo Alessandra Arba o življenju Carla Michelstaedterja. “Platnici knjig sta si podobni. Obe je ustvaril ilustrator Ivan Canu. Obe biografiji sta ponovni izdaji, pomembni pridobitvi,” je dejal Ossola. Knjigi sta namreč prvič izšli pri založbi Studio Tesi, in sicer v zbirki Civiltà della memoria; zaradi hudih finančnih težav založnika pa sta kmalu izginili s knjižnih polic knjigarn. Ossolo se je zahvalil senatorki Tatjani Rojc, ki zelo dobro pozna tako Pahorjeva kot Kosovelova dela. “Boris Pahor je bil vedno prisoten v mojem žilvjenju, bil je, in je še, neke vrste ikona. Njegova zgodba in njegova pot sta zanamovali mojo. Od njega sem spoznala, da obstajata absolutno zlo in absolutna ljubezen, edina sila, ki lahko človeka reši in mu pomaga se zazreti čez temo,” je dejala gostja večera.

Tatjana Rojc in Andrea Bellavite sta se osredotočila na Pahorjev pogled na Kosovelovo življenje in ustvarjalnost, na “potovanje v zgodovino naših krajev, v življenje mladega ustvarjalca”. Pogovarjala sta se o krajih Kosovelovega življenja in o področjih njegovega ustvarjanja. “Kosovelovo ustvarjalno obdobje je bilo sicer zelo kratko, a izjemno intenzivno,” je razložila literarna zgodovinarka. Živel je v nemirnem, tragičnem času evropske zgodovine, dogodki iz prve svetovne vojne in predfašistično obdobje so ga globoko zaznamovali. Boris Pahor je na Kosovela gledal kot na starejšega brata, ki je ubesedil to, kar so “mladi brez mladosti” čutili, ko jim je bilo odvzeto vse, celo ime. Neverjetno je, kako je lahko dvajsetletnik ustvaril nekaj tako globokega, a njegovo ustvarjalno delo, njegovo pot v evropskih avantgardah je primerno razbral šele veliki poznavalec Kosovelovih del, Janez Vrečko ob koncu devetdesetih let.

Mladi Kosovel ni bil le neverjento globoka pesniška osebnost, ampak tudi vizionar, ki je presegal meje pesništva. Njegovo ustvarjanje se razteza na različna področja, na impresionizem, ekspresionizem, futurizem ter konstruktivizem, “pisal je liriko, ekspresionistične in konstruktivistične pesmi, pesmi v prozi, eseje in vse istočasno, v zelo kratkem času,” bil je izjemno pozoren na vse to, kar se je v Evropi in Rusiji dogajalo. “Kosovel ni pesnik Krasa, je pesnik, ki je doživljal Kras kot svoje notranje vesolje. Kras je čutil kot svet, v katerem ni človeške prisotnosti, kot metaforo samote,” je še dejala Tatjana Rojc. Bil je Slovenec, pripadnik naroda, ki se je odpiral evropskemu kulturnemu življenju. Za svoj študij je izbral Ljubljano, kjer je lahko študiral v materinem jeziku, v tem mestu pa se je počutil utesnjenega. Imel se je za Tržačana, a privlačeval ga je svet, živel je Evropo tistega časa, spoznal je pomembne osebnosti, umetnike, ustvarjalce in svoja spoznanja ubesedil v svojih literarnih stvaritvah.

Tatjana Rojc je spregovorila o dveh ženskah, ki sta imeli posebno vlogo v Kosovelovem življenju. Kosovelova mati, ki je bila v sinovih očeh “nekakšna eterična figura, madona”, je bila v resnici močna ženska in avtoritarna figura, izjemna ženska pa je bila tudi aktivistka in feministka Fanica Obid, upornica, ki je tudi druge ženske spodbujala k emancipaciji in si je redno dopisovala s Srečkom Kosovelom. Fanica je že v času, ko je obiskovala tolminsko učiteljišče, stkala globoko intelektualno vez s Kosovelom, njuno dopisovanje je bilo dolgo, bogato, zanimivo. Bila je zadnja, ki je s pesnikom govorila pred njegovo prezgodnjo smrtjo. Literarna zgodovinarka je dejala, da je Kosovel živel, kot da bi vedel, da bo malo časa na tem svetu.

Gre za pesniški in intelektualni lik iz preteklosti, ki s svojim zaznavanjem tedanjih literarnih in civilizacijskih sprememb izjemno živo govori tudi nam in v njem se bodo prav gotovo prepoznavale tudi prihodnje generacije. Kosovel je bil vizionar, ki je presegal meje pesništva. Boris Pahor ga je zelo dobro označil v svoji knjigi, ko je zapisal, da je v svojo liriko zlil kompleksnost srednjeevropske občutljivosti in bogastvo vseh nians, ki so prisotne v njegovih pesmih.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme