“Srečevanje v brezmejnem prostoru dobiva nov pomen”

Piše: DD Fotografije: DD

Nova Gorica / 4. literarni sprehod “Prostor srečevanj in povezovanja”

Dne 16. septembra je v jutranjih urah potekal že 4. literarni sprehod pod naslovom Prostor srečevanj in povezovanja, ki ga pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica, v sodelovanju z ustanovami in društvi z obeh strani meje ter Mestno občino Nova Gorica. Gre za pobudo, ki zarisuje bogato književno dediščino Goriške. “S sprehodi se spominjamo, odkrivamo, spoznavamo ljudi, ki so tu živeli in ustvarjali in pustili sledi,” je povedala povezovalka srečanja. Množica ljudi z obeh strani meje se je zbrala na Trgu Evrope, kjer se je začel pester literarni program. Navzoče je pozdravil župan MONG Samo Turel in se zahvalil prirediteljem za pomemben kamenček v mozaiku kulturnega programa občine, ki bo vrhunec doživel v letu 2025. Pobudnica pohodov prof. Marija Mercina je v svojem nagovoru poudarila, da “z EPK srečevanje v brezmejnem prostoru dobiva nov pomen in možnosti”. Dejala je, da le 300 korakov od Trga Evrope stoji hiša, kjer je leta 1984, po velikem zborovanju na Travniku, Ljubka Šorli napisala sonet in v njem besede: “Tukaj smo! Tu hočemo ostati!” 434 let pred tem je Trubar spodbujal rojake s skoraj istimi besedami Stati inu obstati. “Obe izjavi, Trubarjeva in njena, sta v zvezi s položajem slovenskega naroda, pomenita poziv k njegovi trdnosti in vztrajanju, s slovensko knjigo, s slovensko literaturo.” Državna meja je nujna, pomeni zaris ozemlja naše države na zemljevidu sveta, in vendar “si tudi v Sloveniji želimo državno mejo brez meja. Neprecenljivo duhovno dediščino smo simbolno upodobili na Aleji slavnih na Erjavčevi ulici. Najpomembnejši in najdragocenejši del dediščine pa je seveda slovenski jezik. Z vsako črko pisave, z vsako besedo izkazujemo pripadnost in iz nje zajemamo moč”. Slovenski narod je “bogat kot malokateri drug. Njegovo bogastvo je tesno povezano z jezikom. Brez narodne zavesti in samozavesti bi že zdavnaj utonili v viharnem morju.” Mlada slovenistka Ema Terpin je kot “predstavnica zamejske mladine” povedala, da svojo zamejskost zelo občuti kot del svoje identitete. V Gorici in Novi Gorici se velika večina dogodkov opira na temo meje, zato je spregovorila o čezmejni literaturi in navzoče spodbudila, naj razmišljajo “čez vse omejitve”. S tem izrazom pojmuje vse knjige, ki prihajajo z italijanske strani na slovensko in obratno. Opazila je, da je novogoriška knjižnica povečala število italijanskih knjig; slovenska knjižnica v Gorici vsebuje slovenske knjige in tudi veliko izbiro italijanskih. Slovenskega gradiva je tudi v italijanski knjižnici v Gorici “kar precej”. Kam pa spadajo avtorji, ki so doma v zamejstvu? Termin “zamejska literatura” je po mnenju dr. Zupan Sosič neprimerna oznaka, saj potiska avtorja na rob in torej ni enakovredno obarvan v okviru slovenske književnosti. Ta oznaka pa se večkrat ohranja in onemogoča avtorjem iz Gorice in Trsta, “da bi prebili zid in stopili v kanon slovenske literature”. V obmejnem območju se sicer “trudimo za to inkluzijo”. Ob koncu je Ema Terpin z veseljem ugotovila, da se vse več zamejskih mladih, “ki jim je pisanje v veselje”, predstavlja tudi na slovenskem festivalu mlade literature Urška, kjer skušajo predstaviti, da “besede hodijo čez mejo”. Besede res stopajo čez mejo “in predvsem mladi si s svojim pisanjem prizadevamo, da ni med Gorico in Novo Gorico več nobene ovire, če gledamo z literarne perspektive”.

Po pesmi, ki jo je odpela Ženska vokalna skupina Konfluens pod vodstvom Jane Drassich, so se udeleženci sprehoda pomaknili na Erjavčevo ulico do spomenika Ivana Trinka, duhovnika, pesnika, pisatelja, filozofa, prevajalca, jezikoslovca, skladatelja, slikarja in buditelja narodne zavesti, čigar 160. obletnico rojstva praznujemo letos. O njem je zelo lepo spregovorila nekdanja ravnateljica dvojezične šole v Špetru, prof. Živa Gruden. Trinko je bil “velika vsestranska osebnost”, zaslužil bi, da ga tudi literarna veda temeljiteje prouči in ovrednoti. Njegova veličina je “predvsem v njegovi humanistični vsestranskosti in širini”, “ni bil sam vase zagledan učenjak, ki bi užival v svojem zanju, ampak je vse to postavljal v službo skupnosti”. Še zgodaj je začel orati ledino kulturnih prepletanj v našem prostoru kot “pionir tistega tvornega sožitja, za katerega se ne brez težav trudimo še danes”. Pri spomeniku je zapel Mešani pevski zbor Nova Gorica pod taktirko Bogdana Breclja, nekaj pesmi pa so zrecitirali dijaka Šolskega centra Nova Gorica in mentorica Bojana Modrijančič Reščič.

Sobotna prireditev se je nadaljevala na vrtu Gimnazije Nova Gorica, kjer so se navzoči poklonili Nevinu Birsi ob 20. obletnici njegove smrti. O premalo poznanem pesniku je spregovoril slavist in rusist Bojan Bratina, sodelovali so bralni krožek Branik z mentorico Aljo Furlan, dijaki Gimnazije Nova Gorica z mentorico Andrejko Markočič Šušmelj in pesnik Borja Bolčina, ki je prebral tudi svojo pesem, posvečeno Birsi. Zadnja postaja literarnega sprehoda je bila pred Goriško knjižnico Franceta Bevka, kjer je bil govor o pesniku in pisatelju Mateju Boru (ob 110-letnica njegovega rojstva in 30-letnica smrti je spregovorila mentorice bralnega kluba Grgar Irena Doljak) ter pesniku, pisatelju, prevajalcu in satiriku Ivanu Robu (80-letnica smrti): posebno zanimivo in bogato je bilo pričevanje Robovega pranečaka Domna, zelo živo pa recitiranje nečaka Ivana. Po pesmi MePZ Nova Gorica sta 4. literarni sprehod s predavanjem o pomenu javnih knjižnic kot odprtih javnih prostorov sklenili direktorica knjižnice Irena Škvarč in strokovna vodja Saša Vidmar.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme