Srečevanje je ključnega pomena za rast mladih

Piše: Danijel Devetak

POGOVOR /Alenka Cergol in Simon Peter Leban, nova načelnika SZSO

Prejšnji teden je Slovenska zamejska skavtska organizacija imela občni zbor. O sedanjem stanju mladinskega gibanja na Tržaškem in Goriškem, pa tudi o preteklem letu in pogledu naprej smo se pogovorili z novoizvoljenima načelnikoma, Alenko Cergol in Simonom Petrom Lebanom. 

Katere so bile glavne teme zasedanja?

SPL: Sprejeli smo tako finančni obračun za lansko leto kot obračun triletnega delovanja prejšnjega deželnega vodstva, ki smo mu izglasovali razrešnico. Poleg volitev načelnikov in članov novega deželnega vodstva smo dopolnili metodološki pravilnik veje volčičev in volkuljic.

Je bil to prvi spletni občni zbor?

AC: Deželni ja. Na Tržaškem smo imeli že tri pokrajinske občne zbore v tej obliki.

SPL: Na Goriškem smo imeli en spletni občni zbor letos januarja, ob začetku skavtskega leta pa je bil pol v prisotnosti pol online, saj so bili nekateri voditelji v preventivni karanteni. 

Kdo so ostali člani deželnega vodstva?

AC: Ker je intervju prehitel umestitveno sejo, lahko le naštejemo člane brez njihove funkcije: David Bandelj, Paolo Biancuzzi, Jadranka Cergol, Petra Debelis, Milko Di Battista, Neža Petaros, Lucija Tavčar.

Oba izhajata iz družin, v katerih je skavtizem trdno zakoreninjen. Kaj vama to pomeni?

AC: Da ni bilo izbire! 🙂 V glavnem je to pomenilo veliko oporo: večkrat, predvsem ko si voditelj, se zgodi, da te situacija spravi ob živce, motivacija pade, hočeš zaloputniti vrata in oditi. Pri “ne-skavtskih” starših se tako dejansko zgodi. Ko imaš starše skavte, to ne gre zlepa: spodbujajo te, da se ponovno pobereš in še bolj energično vztrajaš na svoji poti. Lahko rečem, da je tudi na to novo funkcijo vplivala družinska članica.

SPL: Gotovo se pozna, da sem se rodil v “skavtski” družini. Mislim, da se to odraža že pri vzgoji otrok, še preden vstopijo v skavtsko organizacijo. V bistvu sem že od malih nog vedel, da bom skavt. Ker so moji starši vodili klan, so mi njihovi roverji in popotnice ob rojstvu darovali majhno skavtsko ruto, ki sem jo s ponosom nosil, še preden sem bil sprejet v veliko skavtsko družino. Potem so seveda sledila leta odraščanja in včasih krize ter diskusije s starši, predvsem z očetom, ki je vedno imel različen pogled od mojega na večino stvari. Vendar konec koncev lahko povem, da sem bil vedno deležen neizmerne podpore in razumevanja. Staršem sem res hvaležen za njihovo vzgojo, da sem lahko zrasel v celostno osebo, sposobno svobodnih in odgovornih izbir.

Katero je vajino skavtsko ime? In kako bi se našim bralcem predstavila s tremi pridevniki?

SPL: Bistrooki gams. Kritičen, vztrajen (včasih “trmasto” vztrajen) in načelen.

AC: Zgovorna vidra. Nasprotno bi pa rekla, da sem bolj zadržana oseba, vsaj na prvi pogled. Zgovorna postanem, ko ljudi okoli sebe bolje spoznam. Sicer pa sem vztrajna in občutljiva.

Kakšno je danes “zdravje” skavtske organizacije na Tržaškem in Goriškem?

AC: Na Tržaškem se čuti upad števila članov: na splošno je v družbi vedno manj otrok in še manj je slovenskih otrok, kar je bolj poudarjeno v mestu. Lahko pa se pohvalimo s številom voditeljev, saj se je v zadnjih letih rahlo zvišalo. Zaradi epidemije čaka na taborne šole 16 pripravnikov (t.j. še neformiranih voditeljev), ki bodo v naslednjih letih postali voditelji in krmarji naše organizacije.

SPL: Priznati moram, da sem bil po precej aktivnem obdobju znotraj stega zaradi študijskih obveznosti dve leti manj prisoten, aktivneje sem se v skupnost voditeljev spet vključil šele septembra. Vseeno pa mislim, da je skavtska organizacija odigrala zelo pomembno vlogo tudi med korona-krizo. Nuditi možnost otrokom in mladim, da se srečujejo v razmeroma varnem okolju, je po mojem mnenju ključnega pomena za njihovo rast.

Koliko članov imate?

SPL: Gorica ima 80 članov.

AC: Kraški steg 94, steg Trst pa 51.

Kako je koronavirus v zadnjih 12 mesecih vplival na redno delovanje različnih starostnih skupin?

AC: Prva reakcija je bila seveda jeza in obupanost, verjetno tudi neka oddaljena želja “ilegalnega” skavtizma po zgledu filma Aquile randagie, ki smo si ga ogledali leto prej v kinu. Sledilo je razumevanje resnosti situacije, posledična prilagoditev, potreba po “prisotnosti na razdaljo”: voditelji so se začeli zavedati psiholoških težav, ki nastanejo ob izolaciji, zato so skušali biti čim bolj prisotni in še vedno slediti osebni rasti varovancev. Srečanja, lovi, podvigi so se premaknili na splet.

SPL: Skavtski zakon pravi, da sta skavt in skavtinja pogumna in vztrajna v težavah. To se je poznalo tudi v preteklem letu. Veliko stvari se je spremenilo, treba se je bilo prilagoditi, vendar mislim, da je skavtska organizacija izpolnila svoje vzgojno poslanstvo, v vsaki veji po svoje.

V tem letu ste prijetno presenetili z nekaterimi spletnimi dogodki (jurjevanje, dan spomina, Jamborove video vsebine). Skavt je torej iznajdljiv ne le v naravi, temveč tudi pred računalnikom?

SPL: Tudi. Mislim, da sta iznajdljivost in prilagodljivost lastnosti, ki sta prisotni v skavtski vzgoji. Vendar je “računalniški” skavtizem primeren le v teh izjemnih okoliščinah, prav je, da imamo, kolikor je mogoče, čim več aktivnosti v stiku s stvarstvom in ne le po spletu.

AC: Z namenom vračanja v stvarstvo smo načrtovali tudi letošnji dan spomina. Božja previdnost je uredila tako, da smo bili takrat še v oranžni coni, kar pomeni, da je bilo skavtsko delovanje omogočeno znotraj posameznih občin. Zato nismo bili fizično vsi skupaj, ampak v duhu. Kot glavna nit je bil zato video, dostopen na našem youtube kanalu, ki smo ga vsi skupaj sestavili v tednih pred dnevom spomina.

Lani poleti ste uresničili vse skavtske tabore, ki so bili načrtovani?

SPL: Da. Vse veje so izpeljale svoj tabor ob spoštovanju zdravstvenih predpisov.

AC: Na Tržaškem smo znani po tem, da stvari načrtujemo zadnji trenutek in nam to tudi dokaj dobro uspe! Lani so bili tabori zaradi razmer organizirani zadnji hip. Nekateri so organizirali tabore v okolici, da so starši lahko vsak dan otroke pripeljali in odpeljali; drugi so pripravili tradicionalne tabore: že itak naporni organizaciji običajnih taborov so morali dodati še varnostne ukrepe.

Kaj pa pričakujete od letošnjega poletja?

AC: Ker sem realist, bi rekla, da bo letošnje poletje žal podobno lanskemu. Čeprav trdno verjamem, da nas bo cepivo rešilo iz tega stanja, časovno ne bo možno še letos poleti precepiti vsega prebivalstva. Tako da bodo tabori verjetno potekali na podoben način kot lani, razlika pa je v tem, da so voditelji na to že pripravljeni in bodo lažje speljali tako obliko taborov.

SPL: Mislim, da nam bo tudi letos uspelo izvesti poletne tabore. Izrednega pomena je, da se otroci in mladi srečujejo, zato bo tabor priložnost, ko bomo lahko utrdili osebne stike in odnose, ki so bili lahko med letom včasih omejeni zaradi raznih vladnih odlokov.

Kako gledata na prihodnost organizacije?

AC: Jaz se pustim presenetiti in našo prihodnost izročam Božjemu načrtu.

SPL: Z optimizmom ter – kot Alenka – z zaupanjem v Božjo previdnost in varstvo.

Preberi tudi

Božja beseda danes

Kristjani in družba

Božja beseda danes

05.08.2021
Diamantnomašnik, bod’ pozdravljen!

Kristjani in družba

V visokogorju spoznaš človeka za tisto, kar je

Kristjani in družba

Velika sobota 2021

Kristjani in družba

Velika sobota 2021

03.04.2021

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme