Srečanje z Giacomom Scottijem, očakom italijanske skupnosti na Reki

Piše: Davorin Devetak Fotografije: Davorin Devetak

Ob obeležitvi 79-letnice pokola in požiga hrvaške vasi Lipa

Zadnjo nedeljo v aprilu so se mnogi, tudi iz zamejstva, oddolžili spominu vseh 269 otrok, žena in starejših prebivalcev hrvaške vasi Lipa, ki so jih nemški in italijanski okupatorji ubili 30. aprila 1944. Krvoločneži so navsezgodaj obkolili vas, pobijali in požgali vseh 87 stanovanjskih in 85 gospodarskih poslopij. Preživele so prignali v sosednjo Rupo, jih zbrali v zadnji hiši vasi in žive zažgali. Pobitih je bilo 121 otrok.

Uničeno vas na hrvaško-slovenski meji so po vojni obnovili in naselili z novimi prebivalci. Odtlej se vsako leto zbere na spominski svečanosti množica krajanov, borcev, predstavnikov oblasti in ljudi, da bi pietetno obeležili masaker. V središču vasi, ob spomeniku pred porušenima hišama, je sodobno urejen muzej, s fotodokumentacijo in zbirko rodovnikov izumrlih družin; v kleti je etnografska zbirka s kmečkim orodjem in eksponati snovne kulturne dediščine, tudi iz sosednjih Brkinov.

Pred popoldansko proslavo v Lipi so se člani Vsedržavnega združenja partizanov Italije – Anpi iz Gorice, Tržiča, Čedada, Mladega Anpi in društva Adriatic GreeNet srečali na Reki s predstavniki Zveze antifašističnih borcev in antifašistov Primorsko-Goranske županije. Predsednik Dinko Tamarut jih je na sedežu zveze seznanil z dejavnostmi za ohranitev pomnikov, tradicije in vrednot narodnoosvobodilnega boja na tem območju, tudi s projektom Škola mira – Putevima mira (Šola miru – Poti miru), ki nagrajuje najboljše prispevke osnovnošolcev in srednješolcev na to temo. Njihova zveza združuje 18 antifašističnih združenj iz cele regije in 2000 članov. Spomnil je, da bo letos niz pobud ob 80-letnici kapitulacije Italije in okrepljenega organiziranega oboroženega odpora na Reki, Kvarnerju, Istri in bližnjih otokih, pa tudi množičnih deportacij v italijanska taborišča na Rabu in v Gonarsu. Izpostavil je skupni predlog borčevskih organizacij iz Hrvaške, Italije in Slovenije, da bi se letošnje okrogle proslave na otoku Rabu prvič in skupaj udeležili predsedniki vseh treh držav.

Prisrčen je bil nastop 95-letnega italijanskega časnikarja, pesnika in zgodovinarja Giacoma Scottija, rojenega v Neaplju in od leta 1947 živečega na Reki. Legendarni urednik dnevnika La Voce del Popolo je ugotovil, da se ob nedavnem 25. aprilu v Italiji ni nihče spomnil doprinosa italijanskih partizanov v Jugoslaviji, tisočih vojakov, ki so po 8. septembru 1943 dezertirali in se pridružili jugoslovanskim partizanom, sestavili italijanske partizanske polke in divizije. Tudi o italijanskih pobojih in deportacijah v Jugoslaviji ni bilo nikjer govora. Zato je Scotti napovedal, da je zbral osebne zgodbe italijanskih partizanov v “državi, ki je ni več”, in bi jih rad objavil. Predsednik goriškega Vzpi-Anpi Ennio Pironi mu je pritrdil glede sporne obravnave odporništva in fašizma pri nas ter obljubil, da se bodo angažirali za tisk knjige z dragocenimi pričevanji. Pri omizju sta sodelovala še predsednik Adriatic GreeNet Corrado Altran ter član vodstva društva in goriškega Vzpi-Anpi Ivo Mauri.

Srečanja se žal ni mogel udeležiti 90-letni Oleg Mandić, “zadnji preživeli otrok iz Auschwitza”, ki je kot zadnji zapustil taborišče, preden so ga zaprli ruski sovjetski osvoboditelji. Kot naša senatorka Liliana Segre je bil tudi on komaj 11-leten deportiran s svojimi družinskimi člani, ker so pomagali partizanom. S tetovirano številko 189488 je preživel grozote lagerja, celo zloglasnega dr. Mengeleja, in po izkušnji absolutnega zla spoznal, da ne more več sovražiti. Njegovo pričevanje se dobi na YouTubu in tudi v knjigi Oleg Mandić, L’ultimo bambino di Auschwitz (2016, ur. Roberto Covaz) pordenonske založbe Biblioteca dell’Immagine.

Giacomo in Oleg sta pričevalca in podpornika aktivistov Adriatic GreeNet, ki si z raznimi pobudami in mrežo prijateljev po vsej nekdanji Jugoslaviji prizadevajo, da bi spet zaživeli stiki med ljudmi dobre volje s prizadetih in ranjenih območij med drugo svetovno in zadnjo vojno iz devetdesetih let, ki je ponovno razdejala kraje in ljudi v Krajini, Mostarju, Sarajevu, Vukovarju. Med temi je bil tudi pred leti preminuli bosansko-srbski general Jovan Divjak, “branitelj Sarajeva” pred oblegajočimi srbskimi silami.

Giacomo Scotti, avtor 200 tiskov poezij, pravljic, romanov, povesti in knjig političnozgodovinske narave, se je pri kosilu v družbi žene Piroske – Bebe, Madžarke iz vojvodinske Subotice, spomnil drugega velikega humanista, ki si je prizadeval za sožitje med jugoslovanskimi in še drugimi sredozemskimi narodi, prijatelja književnika Predraga Matvejevića, ki se je rodil v Mostarju bosansko-hrvaški materi in ruskemu očetu. S širino in toplino je pripovedoval, kako je kot italijanski pesnik nastopal na literarnih mitingih po Jugoslaviji in tako osvojil tudi svojo soprogo ter kako je edini zastopal Hrvaško – kot italijanski manjšinski ustvarjalec – na prvem zgodovinskem gostovanju delegacije jugoslovanskih književnikov v Sovjetski zvezi malo pred Titovo smrtjo.

Poleg oblasti in predstavnikov borčevskih organizacij iz Hrvaške, Slovenije in Italije je bil na proslavi v Lipi tudi prapor evropskega projekta European Citizens United in FREEdom and Human Rights (Evropski državljani, združeni v svobodi in človeških pravicah) v režiji društva Adriatic GreeNet. Italijanski in slovenski, hrvaški, bosanskohercegovski in srbski partnerji so v okviru projekta obravnavali stične točke in perspektive na petih mednarodnih dogodkih in tudi skupaj proslavili padec meje s Hrvaško na Reki in v Istri pri Buzetu. Ob sklepu slovesnosti je pri spomeniku zapel partizanske pesmi združeni moški pevski zbor Tabor in Stane Malič z Opčin, z Vzpi-Anpi pobudnik skupnega obiska s Tržaškega.

Poleti se v organizaciji Adriatic GreeNeta že obetata delovna tabora za mlade in prostovoljce vseh starosti v Bosni in Hercegovini, in sicer v Tuzli in Srebrenici ter Počitelju in Stalaću. Namen teh taborov je opravljanje javno koristnih del in skupno medsebojno spoznavanje krajev in ljudi, ki tam živijo. Za informacije: Facebook stran društva www.m.facebook.com/adriaticgreenet in mail agnet.corrado@gmail.com.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme