Srečanje uslužbencev slovenskih ustanov s deželnim predsednikom
Deželni predsednik Renzo Tondo je v sredo, 5. decembra, sprejel delegacijo uslužbencev slovenskih ustanov, ki se zaradi zamude pri izplačevanju prispevkov nahajajo v kočljivem finančnem položaju: nekateri so namreč že več mesecev brez plač, druge pa so ustanove, kjer so zaposleni, poslale v dopolnilno blagajno.
Uvodoma je predsednika Tonda nagovoril deželni svetnik Igor Kocijančič, ki je povzel osrednje koordinate trenutnega stanja. V srčiko argumenta se je v imenu delegacije, ki so jo sestavljali Daniele Kumar (Dijaški dom), Tjaša Gruden (Novi Matajur), Jurij Paljk (Novi glas), Bogdan Kralj (Glasbena matica) in Sandi Volk (NŠK), poglobila Poljanka Dolhar (Primorski dnevnik), ki je izpostavila predvsem pomen, ki ga slovenske zamejske ustanove imajo v vidiku kulturnega bogastva celotne dežele Furlanije Julijske krajine: razlog za njen avtonomni statut izhaja in temelji namreč predvsem na njeni na večjezikovni in večkulturni dediščini. Osrednji problem slovenskih ustanov je danes vprašanje finančnih prispevkov za leto 2012, ki jih doslej še ni videti na obzorju: in to namreč decembra meseca, ko je dejavnost naših organizacij že v polnem teku! Delegacija je zato predsednika deželne vlade rotila, naj poseže pri pristojnih deželnih uradih in pri rimski vladi, saj je položaj izredno kritičen. V primeru, da bi se vprašanje financiranja ne rešilo v tej smeri, je delegacija zaprosila, naj deželna vlada poseže v Rimu, da bo naša manjšina lahko vsaj razpolagala z neizkoriščeno vsoto, ki jo zaščitni zakon namenja nekaterim postavkam (npr. javnim upravam za udejanjanje pravil o dvojezičnosti).
Deželni predsednik je v svojem posegu začel prav tako pri številkah in preprosto nakazal nespodbudno dejstvo, da naša dežela letos računa na budget, ki je za 20 odstotkov manjši v primerjavi s prejšnjimi leti. Ker je zatorej v deželne blagajne iz Rima prišla milijarda evrov manj, bo deželna vlada spričo splošne krize, ki je dejansko zajela vsa gospodarska področja v FJK, težko ugodila zahtevam slovenske narodne skupnosti. »Če bomo probleme rešili za tekoče leto, se bodo posledično pojavili prihodnje leto, saj se moramo sprijazniti z dejstvom, da so naše blagajne, kot tudi tiste osrednje rimske vlade v žalostnem stanju.« Predsednik Tondo je vsekakor obljubil, da bo preko pristojnih deželnih funkcionarjev, ki so zadolženi za vprašanja slovenske narodne skupnosti, posegel pri pristojnih rimskih ministrstvih, pogovoril se bo tudi z deželnim odbornikom Eliom De Anno, ali je mogoče nekaj sredstev izkoristiti za nujne potrebe slovenske manjšine.
IG