Tržaška

Sprehod po Trstu z avtorjem

Sprehod po Trstu z avtorjem

TKS / Nova publikacija Dušana Jelinčiča

V petek, 26. aprila, je Založništvo tržaškega tiska v prostorih Tržaškega knjižnega središča predstavilo knjigo Tržaške prikazni, zadnje delo tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča. Avtor, ki se je pogovarjal z urednicama Martino Kafol in Alino Carli, je takoj obrazložil, da gre za neobičajno publikacijo, saj je on po literarni formaciji romanopisec. Prav zato je na začetku mislil napisati roman, a je kmalu razumel, da je to nemogoče, kajti našel je toliko zanimivih zgodb, da bi lahko bila vsaka roman zase. Odločil se je zato za kratke zgodbe in prisotnim razkril, da ni bilo lahko delo, saj je navajen pisati na dolgo in pustiti, da mu misli in posledično črnilo tečejo, zato je moral kar naprej črtati in prilagajati, da bi bile zgodbe primerno kratke in istočasno ohranile pravo vsebino. Avtor je zbral 59 zanimivih tržaških zgodb, od teh jih je zaradi omejenega časa izbral le devet, saj ga je za knjigo o Trstu prosila mlada dinamična italijanska založba v Vidmu, ki je zahtevala določen termin za izdajo. Med drugim ne smemo pozabiti, da je imel avtor dvojno delo, kajti kot večkrat poudarja, je “slovenska duša”, ki vsa dela vedno napiše prej v slovenskem jeziku in potem jih šele prevede oz. priredi v italijanščino. Delo je v italijanščini (I fantasmi di Trieste) doživelo velik uspeh, saj je do zdaj prodanih več kot 4.000 izvodov in prejelo je veliko pozitivnih ocen. Pisatelj pravi, da je ta knjiga pravi spot za nas Slovence v Italiji, kajti vsaka zgodba vsebuje nekaj, kar je povezano s kulturo in zgodovino naše skupnosti.
Kratke zgodbe, zelo primerne tudi za bralce, ki si ne radi vzamejo čas za daljša branja, so pravi avtobiografski sprehod po Trstu, saj so napisane z zornega kota in z osebnimi občutki Jelinčiča. V njej je veliko novih vidikov, zanimivosti in anekdot o tržaškem mestu, ki jih marsikdo še ni poznal.
Urednici ZTT sta na koncu povedali, da sta pri branju včasih naleteli na besedo, ki sta jo hoteli začetno spremeniti, a sta se potem premislili, ker je to značilnost avtorjevega jezika. To je Jelinčič potrdil in povedal, da je to jezik tržaških pisateljev, primorščina, kot ji on pravi. “V naši sintaksi in kalkih ni čisto nobene napake. Nekateri primorski izrazi, arhaične besede bi lahko rekli, niso slovnične napake, ampak posebnost našega območja. Ni nujno, da pišemo v striktno knjižnem jeziku, treba je imeti malo svobode, saj sicer postane vse uniformirano”, je sklenil avtor.

10.05.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!