Sprehod med spomeniki goriških piscev, prireditev Literarna pokrajina Goriške letos že petič
V soboto, 21. septembra, je v Novi Gorici potekal 5. sprehod Literarna pokrajina Goriške, katerega program se je letos razvil pod naslovom Sobivanje in ustvarjanje. Na ploščadi pred Osnovno šolo Frana Erjavca in na Erjavčevi ulici pred spomenikoma Franu Erjavcu in Stanislavu Škrabcu so se učenci in dijaki z nastopom poklonili omenjenima piscema. V prostorih Frančiškanskega samostana Kostanjevica pa je potekal posvet, med katerim so strokovnjaki predstavili izbrane goriške jezikovne ustvarjalce.
POKLON FRANU ERJAVCU
“Dragi učenci, morda se vam danes ne zdi pomembno, vendar ne samo zdaj, vse življenje boste ostali učenci osnovnih šol Frana Erjavca, v prihodnost boste prenesli njegovo ime.” S temi besedami je mag. Marija Mercina, pobudnica literarnih sprehodov, uvedla peto izvedbo pobude, ki želi vsako leto prikazati bogato delovanje izbranih osebnosti iz širše Goriške. “Erjavec je bil mojster pripovedništva, pisateljevanja, absolutni začetnik poljudnoznanstvenega pisanja,” je med svojim govorom zatrdila Marija Mercina ter nadaljevala: “Dokler je slovenščina naš prvi jezik, smo nedvomno njegovi dediči. Če bi še tako malo poznali njegovo delo, bi ga podedovali s slovenskim jezikom in načinom pisanja. Sodobni nasledniki Frana Erjavca pa bomo samo, če bomo spoštovali naravo in vsaj malo poznali njene prebivalce.” Prisotne je pozvala, naj uporabljajo telefone in fotografirajo naravo, ki jih obdaja, lahko “vprašate za ime in lastnosti, zbirate nove podatke in vse skupaj razpošljete podobnim navdušencem, ki živijo po celem svetu,” je dejala in pri tem omenila t. i. citizen science (občansko znanost), “po svetu ima nešteto sodelavcev”.
Pisatelju, ki je v 19. stoletju izkazoval veliko zanimanje za naravo in organizme ter tako postal pravi slovenski pionir na tem področju, so se poklonili tudi učenci po njem imenovanih osnovnih šol iz Nove Gorice in Štandreža, novogoriška ravnateljica Lara Brun z uvodnim pozdravom in štandreška učiteljica Barbara Rustja s predstavitvijo nastanka in delovanja štandreške šole, pred kipom na Erjavčevi ulici pa dijaka Šolskega centra Nova Gorica, ki sta navzočim prebrala nekaj odlomkov Erjavčevih del.
TADEJ PAHOR O SIMONU GREGORČIČU
Duhovnika in pesnika Simona Gregorčiča je z izsledki svoje raziskave o Gregorčičevih uglasbenih pesmih predstavil mag. Tadej Pahor. Odkril je, da je največ skladb na Gregorčičeva besedila nastalo v medvojnem obdobjem, ko je petje v slovenskem jeziku predstavljajo veliko nevarnost zaradi fašistične oblasti, najmanj pa jih je nastalo po letu 1991. Pahor je med raziskavo odkril tudi, da so Gregorčičeve poezije zaradi izbranega ritma, rim in podobnih elementov že same posebej zelo primerne za uglasbitev, kar je tudi glasbenikom, ki nekoč niso bili zelo glasbeno izobraženi, omogočilo, da so sestavili enostavne skladbe na Gregorčičeva besedila. Tega se je največ lotil p. Jakob Aljaž, ki je pisal izključno za moške zbore. Prvotno so skladatelji besedila uporabljali preprosto, kot jih je zapisal sam Gregorčič, in z njimi izražali točno, to kar je avtor nameraval povedati. Kasnejši skladatelji, še posebej sodobni, so pesnikove verze ritmizirali drugače, včasih poezijo tudi obrnili na glavo. V glavnem se je od takrat spremenil način izražanja trpljenja, ki ga je Gregorčič skušal pustiti za sabo, danes pa se postavlja v središče skladb.
Pred doprsnim kipom na Erjavčevi ulici in na Kostanjevici so dijaki Gimnazije in Šolskega centra Nova Gorica pripravili posebna poklona Stanislavu Škrabcu, frančiškana in pisatelja je v uvodnem pozdravu omenil tudi p. Niko Žvokelj, njegovemu delu pa je poseg posvetil prof. dr. Matej Šekli. O delu Ljubke Šorli je spregovorila njena prijateljica in kolegica Marija Pirjevec Paternu, o Stanku Vuku pa mag. Martin Brecelj. Ob koncu so prisotni prisluhnili še dr. Robertu Devetaku, ki je predstavil bogato delovanje Valentina Staniča.
