Sprava je dvosmerna cesta

Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji si že desetletja prizadevata za razumevanje in sodelovanje med slovenskim in italijanskim narodom. V teh krajih ob meji smo oboji veliko in preveč pretrpeli, da bi si zaradi preteklosti ovirali pot v prihodnost. Zato smo podprli poročilo mešane zgodovinske komisije o slovensko- italijanskih odnosih od 1880-1956, ki je bilo v Sloveniji publicirano že davnega leta 2000. Še z večjim veseljem smo sodelovali pri pripravi spravnega koncerta treh predsednikov v Trstu, leta 2010, ki smo ga razumeli kot simbolično spravno dejanje med narodi. Toliko bolj nas danes čudijo očitki na račun enega najuglednejših italijanskih zgodovinarjev, Raula Pupa, ki mu deželni svetnik stranke Fratelli d’Italia Fabio Scoccimaro očita pristranskost pri pogledih na zgodovino naših krajev. V nasprotju z njim kot predsednika krovnih organizacij znanstveno in pedagoško delo profesorja Pupa izjemno visoko ceniva, tudi zato, ker verjameva, da njegovo delo presega zgodovinske zamere in z upoštevanjem zgodovinskih dejstev prispeva k spravi med narodi. Ravno zato, ker poznamo dejstva in jih tudi upoštevamo, kot zavajajočo in zgrešeno zavračava zahtevo svetnika Scoccimara, da naj se Slovenci opravičimo za zločin fojb, ne da bi se pred tem vprašal, kdo je bil v preteklem stoletju v teh krajih žrtev fašizma in rasnih zakonov in predvsem kdo je leta 1941 napadel in okupiral Jugoslavijo in si z nacistično Nemčijo razdelil ozemlje današnje Republike Slovenije. Ni žrtev tista, ki naj se opravičuje agresorju ampak obratno. Namesto polemik, ki nas vlečejo v preteklost, si v krovnih organizacijah želimo napredka v odnosih in tudi spravnih dejanj, seveda na obeh straneh. Najbrž tudi že prihaja čas, da se najvišji predstavniki obeh držav priklonijo na obeh bazoviških spomenikih, ki Slovencem in Italijanom tako veliko pomenita, torej tako pri spomeniku Bazovškim junakom kot pred Bazoviško fojbo. Tja takrat vabiva tudi svetnika Scoccimara. Prihodnje leto slovenska manjšina pričakuje vrnitev Narodnega dom v Trstu, ki je bil požgan leta 1920 in o katerem je še živeča starosta slovenske literature Boris Pahor posvetil svoj roman “Grmada v pristanu”. Roman opisuje začetke krutega zatiranja Slovencev, ki so samo nekaj let prej uživali veliko pravic pod Avstrijo in si z lastnimi napori zgradili Narodni dom, takrat eno najmodernejših večnamenskih zgradb v celi Evropi. Iskreno se veselimo prihoda obeh predsednikov držav, Sergia Mattarele in Boruta Pahorja ki imata velike zasluge za preseganje preteklosti in dobre odnose med Slovenijo in Italijo. Krovni organizaciji bosta storili vse, da bo svečana obeležitev tragičnega dogodka izpred 100 let pomenila ne le simboličen ampak tudi dokončen zasuk obeh narodov v skupno evropsko prihodnost.

Ksenija Dobrila, predsednica SKGZ
Walter Bandelj, predsednik SSO

 

Izjava krovnih organizacij

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme