Špranje do svetlobe Marka Rijavca, Idrijski župnik na Goriških večerih
Idrijski župnik Marko Rijavec je v sredo, 13. novembra, v dvorani Mestne občine Nove Gorica v sklopu Goriških večerov predstavil svojo novo knjigo Špranje do svetlobe, v kateri je zbral svoja razmišljanja, objavljena v tedniku Družina. Marko Rijavec je bil v Novi Gorici leta 2007 posvečen v duhovnika, v Rimu je študiral biblično teologijo in je tudi pesnik. Z avtorjem se je pogovarjal Marko Lazar. Rijavec je odgovarjal na vprašanja in potrdil dejstvo, da krščanstvo na Zahodu hira, vendar je na drugih kontinentih še zelo cvetoče. V Jezusu iz Nazareta je božje prodrlo v človeka in človeško v božje tako, da gledamo v njem Boga in človeka. Ta novica vzbuja še vedno začudenje v obširnem svetu, čeprav se nam ne zdi. Zanimiv je tudi naslov knjige – Špranje do svetlobe. S tem naslovom je hotel avtor sporočiti, da resnice, o kateri govori evangelij, ni mogoče predstaviti kot filozofsko ali znanstveno načelo, ki se uresničuje povsod na isti način.
Resnica o evangeliju (po grško dobra novica) je bolj podobna skrivnosti, h kateri se moramo približati s ponižnostjo. Le tako nam lahko pomaga, da v njem najdemo kotiček svojega življenja, na katerega nismo nikoli pomislili. Vsak ima svoj pristop do evangelija, ki je edinstven. Avtor razmišlja o preprostih stvareh vsakdanjega življenja, kajti vedno se nekaj dogaja in se ob koncu tedna nabere veliko materiala. Ni težko potem prikazati doživljanja tudi v luči evangelija. Božja beseda, pravi Rijavec, je vedno neizčrpen izvir, in če se te pri prebiranju evangelija nekaj dotakne, pomeni, da je v tebi božja beseda še živa. Marko je govoril z zavzetostjo, njegove besede so pritegnile poslušalce. Marjan Pogačnik v uvodu v njegovo knjigo poudarja, da “Marko zna iztisniti iz svetopisemskih odlomkov svež sok z okusi, kakršnih nismo vajeni od drugod”. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da so Rijavčeve besede namenjene krščanski družbi, ki se ne zadovolji s tem, da sledi obredom in zakramentom površno, suhoparno ter neoprijemljivo in se potem počuti v redu z vestjo. Namenjene so krščanski družbi, ki doživlja življenje, ki zna poslušati svojega bližnjega in ki “zna v duhu božje besede skupaj z drugimi graditi vero”, kot poudarja sveti Pavel v pismih.