Spomini na kraški požar
TKS / Predstavitev knjige Giulie Sandrin
Knjiga Giulie Sandrin Kras 2022: Spomini na požar nas že po branju prvih strani popelje v tiste hude in neskončne julijske dneve leta 2022, ko so ogenj in številni požari ogrožali slovenski in italijanski Kras. “Opazovali smo dim, ki se je za našim domom širil nad Kremenjakom … Nato je odjeknila novica: požar ogroža domove … Policisti so nam sporočili, da imamo petnajst minut časa, da vzamemo stvari in zapustimo vas.” Avtorica je v knjigi združila svoje osebno pričevanje in pričevanja številnih gasilcev, prostovoljcev in otrok ter vseh, ki so doživljali tiste hude dneve.
Dvojezično knjigo, ki v italijanščini nosi naslov Carso 2022: Memoria di un incendio, so v Trstu prvič predstavili v četrtek, 30. maja 2024, v Tržaškem knjižnem središču. Z avtorico knjige, ki je sicer pravkar izšla v samozaložbi, se je na kulturnem večeru pogovarjal pisatelj Dušan Jelinčič. Giulia Sandrin je prevajalka furlanskih korenin, ki se je leta 2016 iz rodnega Tržiča z družino preselila v Opatje selo. Giulia je na univerzi študirala slovenščino, hčerke obiskujejo slovensko šolo, tako da jo v slovenski vasi imenujejo kar domačinka, je najprej povedal Dušan Jelinčič. “Od vedno sem živela v nekem multikulturnem območju, od vedno so me zanimale druge kulture in drugi jeziki, zaradi tega sem se na univerzi učila nemščino in tudi slovenščino,” je avtorica najprej povedala prisotnim. Pojasnila je, da se ji je zamisel o knjigi o požarih porodila zelo preprosto. V tistem času, julija 2022, ko so požari najprej grozili Sloveniji, je začela prevajati slovenske novice, ki so krožile po raznih družbenih omrežjih, v italijanščino. “Veliko gasilcev je takrat objavljalo svoja pričevanja. Razumela sem, da bi bilo škoda, če bi se ta pričevanja izgubila s časom, tako da sem se odločila, da bom vse skupaj zbrala v knjigo, da bodo ostala za vedno. Sama sem si želela pomagati v taki hudi situaciji, izbrala sem način, ki mi je najbližji.” Poudarila je, da je uvodnim besedam posvetila manj prostora, da bi ga lahko pričevanjem tistim, ki so se res borili proti ognju, posvetila največ. Pričevanja so si med seboj zelo različna, je povedala. Nekatera so bolj čustvena, druga bolj tehnična, vsa pa so izredno zanimiva. V knjigo je vključila tudi doživljanja otrok in številne njihove risbe, saj imajo otroci drugačen pogled na take situacije, zanje je vse bolj nežno in znajo ohraniti optimizem. Avtorica je v knjigi združila še dve povsem različni, a povezani temi. V pričevanjih in spominih na požare je dala pozornost tudi dvojezičnosti ter “meji”, ki večkrat nastaja med ljudmi, ki živijo med dvema državama. “Gasilci z obeh strani so si pomagali, kot da bili ena skupna ekipa. To ne bi smelo veljati samo za gasilce, oz. ko pride do požarov, to bi moralo veljati v naši vsakdanjosti,” je sklenila Giulia Sandrin. Zahvalila se je vsem, ki so kakorkoli prispevali k izdaji knjige in pomagali k njeni uresničitvi. Izkupiček od nakupa bo avtorica dodelila izrecno v dobrodelne namene, in sicer za projekt Skupaj za Kras in za društvo Danica z Vrha.
