Spomini iznad ekvatorja Isabelle Flego

V sodelovanju založbe Libris in Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper je konec lanskega leta izšel prevod knjige Isabelle Flego, Memorie da sopra l’Equatore (2017). Gre za spomine na obdobje med letoma 1973 in 1978, ki ga je družina koprske italijanske pesnice in nekdanje učiteljice preživela v Gani, medtem ko je njen mož Aurelio tam vodil vzpostavitev koprskega Tomosovega hčerinskega podjetja, imenovanega Tomos Ghana Limited.
Da se lahko lotimo nadvse zanimivega branja tudi v slovenščini, je zasluga neutrudne koprske kulturne delavke, upokojene profesorice slovenščine, Jasne Čebron, ki se je poleg Ingrid Celestina iz Librisa angažirala kot sourednica, k prevajanju pa pritegnila domačina iz Kopra, Denisa Valiča, ki ga sicer poznamo kot filmskega kritika in sodelavca goriškega Kinoateljeja, pa tudi urednika in prevajalca strokovne (filmske) literature iz italijanščine. Svojevrstno naključje je, da je iz Gane tudi nekdanji piranski župan Peter Bossman, ki je v knjigo poleg ravnatelja koprske knjižnice, Davida Runca, in koprskega župana, Aleša Bržana, prispeval hvaležnosti poln krajši spremni zapis, njen izid pa med drugimi tudi finančno podprl – poleg župana Mestne občine Koper, Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Koper, Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti in Italijanskega središča Carlo Combi iz Kopra. Avtorica je namreč na kulturnem področju nadvse aktivna predstavnica koprske italijanske narodnostne skupnosti: kot je zapisano na zavihku knjige, je izdala štiri zbirke pesmi in kratke proze, obsežno monografijo o koprskem plemiču Girolamu Gravisiju in uredila več knjig literarnih esejev različnih avtoric in avtorjev, med njimi o ženskih likih v pripovedi Fulvia Tomizze, Personaggi femminili nella narrativa di Fulvio Tomizza. Vodi društvo Poem, ki povezuje ustvarjalne ženske v Istri in na Tržaškem, vsako leto s sodelavkami pripravi večjezični društveni zbornik. Marsikdo se je spomni kot nekdanje koprske podžupanje in celo poslanke v prvem sklicu Državnega zbora Republike Slovenije, največ otrokom pa se je v srce usedla kot predana učiteljica razrednega pouka na koprski italijanski osnovni šoli. Je tudi mama znanega glasbenega producenta Andree Flega in televizijske voditeljice Lorelle Flego, ki se je sicer rodila v Kopru, vendar je že s tremi meseci z mamo odpotovala v Gano in tam preživela svoja najrosnejša leta, kar je v knjigi tudi prisrčno opisano – domačini so belsko deklico s pšeničnimi lasmi naravnost oboževali, otroci so se je želeli dotikati, vsi so jo občudovali in jo imeli za angelčka.
Knjiga je nastala na osnovi avtoričinih več kot 40 let starih dnevniških zapisov, vsebuje prav toliko poglavij, ki se začenjajo z odhodom v to afriško državo in se po petih letih končujejo s povratkom v Koper. Kakor je bil odhod v neznano težak in poln negotovosti, je bil povratek domov po vsej tisti pisanosti doživetij afriške celine, razumljivo, skoraj še težji in poln razočaranja nad ozkostjo in zamorjenostjo takratnega Kopra v primerjavi z ganskim Kumasijem. Avtorica je namreč daleč na jugu preživela pet izjemno navdihujočih let, ko se je srečala s kulturo ganskega ljudstva Ašanti, veličastno naravo tropskega pasu (tudi zeleno mambo v sobi za goste in gekonom v hotelski spalnici!) in plantažami kave ter bombaža, predvsem pa srčnimi domačini, ki so ji pomagali vživeti se v novo okolje tako v hiši kot na tržnici, ulicah, na težavni poti do zdravnika v Akri in nepozabnih potovanjih v Burkina Faso, Togo, Benin in na Slonokoščeno obalo. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

Piše Vladka Tucovič Sturman: Novost na knjižni polici

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme