Spomin na žrtve ne sme zbledeti!

Piše: Katarina Visintin

Postavitev tlakovcev spomina v Sovodnjah ob Soči

Dan spomina ni le trenutek, ko se spomnimo na žrtve holokavsta iz druge svetovne vojne: to je tudi čas, ko se sprašujemo, kaj lahko storimo in kako moramo ravnati, da spomin na vse žrtve in tragično zgodovino ne bi zbledel. V taki luči doživljanja Dneva spomina si je nemški umetnik Günter Demnig pred tridesetimi leti zamislil in začel širiti po Evropi projekt Stolpersteine-kocke spomina. Bistvo pobude je zabeležiti na neizbrisen način obstoj osebe oz. deportiranca/deportiranke, ki se ni nikoli vrnil/a domov, v domači kraj, in tako žrtvi tudi vrniti identiteto.

Občina Sovodnje je letos prvič pristopila k projektu in skupaj s sekcijo VZPI-ANPI za Gabrje, Rupo, Peč in Sovodnje postavila prva dva tlakovca. V sredo, 27. januarja, so prvi spotikavec posvetili Jožefu Ferfolji, ki je kot svoboden človek nazadnje živel v hiši ob današnji državni cesti številka 55, blizu mejnega prehoda v Mirnu. Rodil se je leta 1904 v Mirnu, bil je poročen in imel je dva otroka. Prav na domačem travniku so ga Nemci zajeli leta 1944. Jožefa so najprej odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau, kasneje je v Buchenwald, nazadnje so ga premestili v Ohrdruf, kjer je umrl leta 1945.

Ob postavitvi tlakovca sta v imenu Občine spregovorila župan Luca Pisk ter občinska odbornica Alenka Florenin. V imenu združenja VZPI-ANPI je bil prisoten tudi Emil Tomsič. Alenka Florenin je povedala, da je za takim projektom veliko dela, saj je zbiranje dokazov poleg družinskih spominov dolg in zahteven proces. Seznam imen deportirancev/deportirank že obstaja in se počasi daljša, kar dokazuje namen nadaljevanja projekta v naslednjih letih. Župan se je srčno zahvalil Martinu Marušiču, Vojku Jurnu in Robinu Devetaku, ki se s tem projektom ukvarjajo že več let in ga s svojim znanjem ter izkušnjami uspešno uresničujejo. Spregovoril je tudi Emil Tomsič in se iskreno zahvalil Občini za veliko razpoložljivost.

Drugi tlakovec so postavili na Prvomajski ulici v Sovodnjah. Posvetili so ga Petru Uršiču. Uršičeva zgodba je dokaj podobna Ferfoljevi; tudi on se je rodil leta 1904, imel je dva otroka in, tako kot Jožefa, so tudi njega odpeljali v vsa tri omenjena nemška taborišča. Umrl je leta 1945 v Ohrdrufu. Družina je novico o njegovi usodi prejela leta kasneje, ko so njegove sledi bile že popolnoma izbrisane.

Sovodenjsko postavitev kocke spomina je obogatil peti razred osnovne šole Petra Butkoviča, ki je občanom recitiral poezijo Mati čaka Srečka Kosovela ter Kajuhovo Ko človek bo človeka prepoznal.

Zapisovanje in dokazovanje zgodovinske krutosti je bistveno, da spomin na žrtve ostane živ v naših srcih. Skupno soočanje s tragedijo, ki je zaznamovala prejšnje stoletje, pa je dober način, da mlajšim generacijam predamo zavzetost za ohranjanje spomina na vse pogrešane osebe.

Postavitev tlakovcev spomina na Poljanah in v Doberdobu

SKD Hrast se je projektu Stolperstein pridružilo že leta 2018, v sodelovanju s sekcijo ANPI-VZPI iz Doberdoba in Dol-Jamlje, z združenjem ANED in pod pokroviteljstvom Občine Doberdob. Od takrat je doberdobska skupnost obeležila spomin že na deset domačinov. V četrtek, 28. januarja, so v spomin na Stanka Devetaka, Maria Lavrenčiča, Otona Jarca in Andreja Mokoleja postavili štiri nove tlakovce: enega na Poljanah, tri v Doberdobu.

Slovesnost se je začela na Poljanah, kjer je živel Stanko Devetak. Rodil se je leta 1927 v družini sedmih otrok. Leta 1943 se je pridružil partizanom in se z njimi boril na Goriškem. Kmalu potem pa so ga Nemci zajeli na Oslavju in ga odpeljali v Nemčijo, kjer je umrl pri komaj sedemnajstih letih. Na postavitvi tlakovca je spregovoril Mario Lavrenčič, predsednik doberdobske sekcije VZPI-ANPI, ki se je spomnil na številne žrtve iz Doberdoba in okolice. Dalje se je postavljanje tlakovcev premaknilo v Doberdob, kjer so prvega postavili Mariu Lavrenčiču. Rodil se je leta 1903, bil je poročen in oče dveh otrok. Nemci so ga odpeljali v Nemčijo leta 1944, kjer je v koncentracijskem taborišču Buchenwald umrl leto kasneje. Pred njegovo domačo hišo je spregovoril predsednik SKD Hrast Cristian Lavrenčič. Obrazložil je, da je namen projekta žrtvam vrniti identiteto, ki jim jo je nacifašizem odvzel. Dodal je tudi, kako je treba izraz Stolpersteine oz. spotika razumeti kot mentalno in vizualno spotiko, ki nas poziva k spominjanju in soočanju z okrutno zgodovino.

Naslednji tlakovec je bil postavljen v spomin na Otona Jarca, mladeniča, ki je svoje življenje žrtvoval za domači kraj: med vojno je namreč pomagal partizanom z oskrbovanjem vseh potrebščin in se aktivno boril proti sovražnikom. Rodil se je leta 1927, svoje življenje pa izgubil v taborišču v Leonbergu leta 1945. Na domačem dvorišču je Otona in njegovo življenje predstavil Edvard Gergolet, predsednik krajevne sekcije združenja VZPI-ANPI.

Na zadnji postojanki slovesnosti je bil tlakovec posvečen Andreju Mokoleju. Rodil se je leta 1915 v Nabrežini v številni družini, svoje otroštvo pa je preživel v Doberdobu. Umorjen je bil v taborišču v Flossenburgu leta 1945. Celotno slovesnost je obogatila otožna melodija harmonike Viljema Gergoleta. Besede župana Občine Doberdob Fabia Vizintina pa so občanom nedvomno pustile veliko grenkobe in mnogo iztočnic za nadaljnji razmislek. Prisotne je nagovoril, naj si zamislijo, koliko krutosti in nečlovečnosti je privedel nacifašizem ter koliko hudega so morali pretrpeti naši predniki. Paziti je treba, da se takšne grozote ne ponovijo nikoli več. Vloga vseh nas pa je ta, da naslednjim, mlajšim generacijam predamo spomin in zavedanje grozote vojne.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme