Spomin in dobrota sta vedno živa

Piše: DD

Vrh Sv. Mihaela / Dobrodelno srečanje

Koronavirus ne more ustaviti ne spomina ne dobrote. Lani je na Vrhu Sv. Mihaela sicer onemogočil tradicionalni jesenski dobrodelni večer Težka izguba naj lajša tegobe. Letos pa se je Čotova družina Devetak v sodelovanju s sovodenjskimi krvodajalci odločila vsaj za dogodek v okrnjeni, simbolični obliki. Ker je spomin na drage osebe še vedno močan in z njim želja, da bi prinašali uteho drugim.

V ponedeljek, 4. oktobra, se je na parkirišču vrhovske Lokande Devetak proti večeru zbrala manjša množica. Tjaša Devetak, hči gospodarja Uštilija, je ob klavirski spremljavi svoje mentorice Martine Feri nežno zapela pesem Rad bi bil metulj, nato pa je njen oče povedal, da je minilo že 23 let, odkar jih je zaradi zahrbtne bolezni zapustila žena, mama in babica Helka. Pred nekaj leti, je še dejal, mu je gospa Roberta Masat predstavila nov dobrodelni načrt – zbiranje plutovinastih zamaškov. Izročila mu je škatlo, da bi jo napolnili. “In začeli smo z zbiranjem …” Minilo je kar nekaj let in v ponedeljek so predstavnikom združenja Tappodivino izročili kar 250 kg (!) takih zamaškov, krvodajalcem pa sad denarne nabirke, 1050 evrov za združenje Via di Natale iz Aviana. Uštili se je zahvalil svaku Claudiu, ki je zamaške spravljal teden za tednom, za pomoč pri organizaciji gospe Vincenzi Devetak, za kombi pa športnemu združenju Soča in vozniku Branku Černicu. V času pandemije, ko so imeli več časa, so se med drugim lotili pospravljati klet. Ugotovili so, da so zbrali kar nekaj plutovine, in sklenili, da je čas, da zamaške oddajo.

Predsednik sovodenjskih krvodajalcev Štefan Tomsič je z veseljem pozdravil goriška predstavnika društva Tappodivino Sandra Leghisso in Cristino Suligoj, družini Devetak pa se je zahvalil za občutljivost in dobrotljivost, ki so jo kljub oviram izkazali tudi lani. Nabiranje plastičnih zamaškov je že več let v navadi tudi naših organizacij; zato je Tomsič pozval vse, naj odslej zbirajo tudi plutovinaste zamaške: to je še en način več, da naredimo še kaj plemenitega in dobrega v boju proti rakastim obolenjem, ki jih pandemija žal ni ustavila … Leghissa je z navdušenjem povedal, da je zbiranje plutovinastih zamaškov zanj nekaj zelo pomembnega. Združenju Tappodivino se je približal pred šestimi leti, “malo za šalo”, a kmalu je razumel, da je nekaj zelo resnega. In začel je pobirati vsak zamašek, ki ga najde kjerkoli. V Gorici imajo skladišče, kjer hranijo škatle, dokler jih ne pride iskat prevoznik. V deželi so tudi druga podobna središča. Vsa seveda zbirajo zamaške, ki jih nato predelajo, zbrana sredstva pa darujejo v dobre namene. Od leta 2013 so dali reciklirati okrog 150 ton plutovine, darovali pa so nad sto tisoč evrov.

Člani Čotove družine s sodelavci so nato naložili vreče z zamaški v kombi, srečanje pred lokando pa sta Tjaša in Martina sklenili s še eno pesmijo. Potem ko so zbrani nazdravili v spomin na svojce, ki jih ni več, so se zbrali v vaški cerkvi sv. Lovrenca pri maši zanje.

Slike

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme