“Spomenik vsem kamnolomcem, kavadurjem in šp’ntačem”

V petek, 2. avgusta 2024, je v prostorih Kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini potekala predstavitev ponatisa knjige Nabrežinski kamnolomi in njenega italijanskega prevoda Aurisina e le sue cave. Knjiga, v kateri so Aleš Brecelj, Zvonko Legiša in Ivan Vogrič predstavili izsledke svojih raziskav o nabrežinskih kamnolomih, večtisočletni rabi domačega kamna in vplivu kamnoloma na sam kraj ter prebivalstvo, je sicer prvič izšla leta 1989 pri Založništvu tržaškega tiska.

Na večeru je prisotne najprej pozdravila predsednica kulturnega društva Jasna Simoneta. “Knjiga je nastala v sinergiji izvedencev iz našega prostora. Pobuda pa se je pojavila na omizju za kamen, ki združuje izvedence in podjetnike. Zgodovina našega prostora je bila do sedaj dosegljiva samo v slovenščini, od danes pa bo na voljo tudi italijanskim bralcem,” je pojasnila. Novo knjigo sta uredila Zvonko Legiša in Jasna Simoneta, za prevode povzetkov v nemščini in angleščini sta poskrbeli Vera Kukanja in Urška Vidoni, za lektoriranje pa Martina Clerici, Aurora Gabrovec in Dušan Križman. Izdala jo je Občina Devin – Nabrežina v sklopu projekta KAVE – Ekosistem nabrežinskega kamna, ki ga je financirala Dežela FJK z namenom ovrednotenja geološke dediščine in pestrosti. Prisotne je zatem pozdravila odbornica za kulturo tamkajšnje občine Marjanka Ban. Izrazila je svoje veselje nad novim ponatisom in prevodom, “ki predstavlja spomenik, ki si ga zaslužijo vsi tedanji kamnolomci, kavadurji in šp’ntači, najtrpežnejši kraški delavci”. Pozdravila je tudi predsednica društva CASA CAVE Fabiola Faidiga. Zahvalila se je vsem, ki so sodelovali pri pripravi knjige in ki si prizadevajo za projekt. Sporočila je, da bo Dežela FJK financirala tudi projekt KAVE 2.

Sledil je prikaz videoposnetka, ki ga je pripravil Lenard Legiša; služil je kot uvod v posege vseh treh avtorjev knjige. Najprej je spregovoril Zvonko Legiša, ki je prvotno obrazložil grafično podobo na platnici knjige. “Slika na platnici združuje obrise obokov nabrežinskega viadukta, ki jim tu pravijo mosti, in kamnitih blokov. Oba elementa povzemata dva pomembna vidika dediščine nabrežinskih kamnolomov: naporno delo sekanja in preoblikovanje kraškega kamna.” Pojasnil je še, da je v ponatisu dodal več novih podatkov, tako v uvodu kot pri geološki razlagi in še marsikje. Nato je besedo prevzel Aleš Brecelj, ki je opisal zgodovino kamnolomov od rimskih časov do polovice 19. stoletja. “Pojasnil sem, kam vse je šel kamen takrat pod Rimljani.” V knjigi Aleš Brecelj spregovori tudi o obdobju zgodnjega srednjega veka oz. propadu zahodnorimskega imperija, nato o letu 1719, ko Trst postane svobodno pristanišče. “To dejanje je povzročilo hiter razvoj mesta, kar je povečalo povpraševanje po gradbenem materialu, torej tudi po nabrežinskem kamnu,” je sklenil Aleš Brecelj. Nazadnje pa je spregovoril še Ivan Vogrič, ki je v knjigi poskrbel za razlago delavskega gibanja in zgodovine kamnarske šole, ki je delovala v Nabrežini. V knjigi opisuje delavske stavke, sindikalno gibanje ter druge pomembne zgodovinske mejnike nabrežinskih kamnolomov in njihovih delavcev.