Spodbudna revija Pesem mladih 2016
Dvorana občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu je bila v soboto, 2., in v nedeljo, 3. aprila, ponovno prizorišče revije otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih, ki jo že 45 let prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Sobotni koncert je oblikovalo 14 zborov, nedeljskega pa 17 zborov in skupin raznih vrtcev, osnovnih šol, nižje srednje šole od Sv. Ivana v Trstu in več društvenih in župnijskih zborov. Skupno je na odru pelo nekaj več kot 700 otrok in najstnikov, kar potrjuje, da je ta revija zaradi široke zasnove najpomembnejša tovrstna zborovska prireditev na Tržaškem in je za vse, ki spremljajo zborovsko kulturo, pomemben pokazatelj stanja med otroškimi in mladinskimi zbori.
Letošnja slika, to lahko mirno trdimo, je spodbudna. Zborovodje so v glavnem dobro izbirali program, ki ga je oba dneva povezovala Urška Šinigoj. Bil je pester in zanimiv, večinoma primeren zmogljivostim pevcev. Skoraj vsi so upoštevali dobro pravilo, da s svojimi zbori vadijo tudi priredbe ljudskih pesmi, saj je ljudska pesem prav gotovo najbolj pristen izraz ustvarjalne duše nekega naroda. Mnogi so tudi upoštevali namig organizatorjev in v svoje sporede vključili pesmi jubilantov tako pesnikov (Kosovel, Košuta), kakor tudi skladateljev (Kogoj, Ciril Pregelj, Jež). Dejstvo je, da je slovenska zborovska literatura za otroške in mladinske zbore zelo bogata in zborovodje so izbirali tudi pesmi, ki so jih napisali Bitenc, Voglarjeva, veliko je bilo Habetovih, Glavinovih, Kalanovih, Kumarjevih, kakor tudi pesmi mlajših skladateljev, kot so Anej Černe, Andrej Makor, Mojca Prus, Andreja Tomažič Hrvatin ali Petra Grassi, ki je s svojim zborom na reviji tudi nastopila. Njeno pesem, otroško prstno igro Biba leze, je zapel zbor Mini Krasje, ki ga vodi Neda Sancin. Dejstvo je, da so se redke pesmi (na 93, kar so jih zbori izvedli) ponovile. Stvar sicer ni moteča in je po svoje celo zanimiva, saj lahko občinstvo primerja razne izvedbe.
Komisija, ki je oba dneva spremljala nastope in so jo sestavljale tri izkušene zborovodje in glasbene pedagoginje, in sicer s. Karmen Koren, Damijana Čevdek Jug in Marja Feinig, v nedeljo pa je Feinigovo nadomestila muzikologinja Rossana Paliaga, je ugotavljala, da je bil zlasti viden napredek zborov nekaterih vrtcev in šol, ki so očitno k tej dejavnosti pristopili s potrebno doslednostjo in resnostjo. Prav tako se je pokazalo, da se obrestuje redno delo nekaterih izkušenih zborovodij, ki k svojemu delu pristopajo z velikim pedagoškim znanjem in čutom za delo z mladimi glasovi. Tako so bili res zelo muzikalični in sporočilni nastopi OPZ Krasje in Mini Krasje, prvega vodi Grassijeva, drugega pa Sancinova, OPZ Pet pedi oz. DPZ Igo Gruden, ki ju vodi Mirko Ferlan, OPS A. M. Slomšek iz Bazovice, ki jo vodi Zdenka Kavčič Križmančič, OPZ Fran Venturini od Domja, ki se pod vodstvom Suzane Žerjal te dni odpravlja na tekmovanje v Zagorje, kakor tudi MlVS Vesela pomlad z Opčin, ki ubrano poje pod vodstvom Andreje Štucin Cergol. Posebej bogat je bil zvok MlPZ nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod, ki ga vodi Aleksadra Pertot, saj je znala zelo lepo vključiti v izvedbe tudi same dijake, da so spremljali in obogatili petje z instrumentalno spremljavo, ki jo je podpiral tudi pianist Aljoša Starc. Prav spremljavam bi kazalo po mnenju komisije posvetiti potrebno pozornost. Potrjuje se npr., da kitara prešibko podpira pevce, klavirska spremljava pa je večkrat prezahtevna za nekatere pianiste. Očitno je tudi, da je dobro, da otroci tudi med vajami slišijo spremljavo. Dobro se obrestuje harmonika, medtem ko je Orffov instrumentarij po svojem konceptu predvsem didaktični propomoček in je zato vprašljivo, ali je primeren za koncertni nastop, ta raba pa vsekakor potrjuje resnost pedagoškega dela zborovodij, ki ga uporabljajo. Smiselno in spodbudno je tudi, da sta dve dekliški skupini, in sicer Primorsko iz Mačkolj, ki ga vodi Pertotova, in iz Devina peli brez spremljave, a cappella, kar je koristno za zborovsko in vokalno rast pevk. Obe skupini sta tudi izbrali zelo primerne pesmi, obe sta peli Kogoja, slišali smo tudi Vrabčevo in Merkujevo priredbo ljudske pesmi. Tudi letos je Slovenska prosvetna matica mecensko podprla nastopajoče zbore, za kar so ji javno izrazili hvaležnost.
Končni pogled na celotno revijo je torej res pozitiven. Ugotavljamo namreč, da ob najmlajših, tistih, ki so še v vrtcih in v prvih razredih osnovne šole, rasejo in napredujejo tudi ostali pevci. Saj so mladinski in dekliški zbori v porastu. Prav za ti dve zadnji starostni skupini, od srednješolcev dalje, tudi za fante, pa Zveza načrtuje v poznih poletnih tednih pevski vikend, ki naj bi povezal ta prostor in dal mladim dodatne vzpodbude za pevsko udejstvovanje.
M. F.
