Splošno mirovanje in omejitev delovanja predstavljata hudo preizkušnjo za našo skupnost

Piše: Matej Caharija

POGOVOR / Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec

Čas, ko so v deželnem svetu FJK sprejemali finančni zakon, je bil pravšnji za obračun leta, ki se izteka, in pogled v novo. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je ob tej priložnosti prijazno odgovorjal na naša vprašanja.

Kaj bi izpostavili ob koncu tega čudnega leta?

Nesrečno leto, ki se končuje bolj ali manj tako, kakor se je začelo, gre v zgodovino kot verjetno najtežje po koncu druge svetovne vojne. Še pred pustom je bilo dokaj jasno, da je pandemija vse prej kot izključno kitajska zadeva, pa čeprav smo verjetno dolge mesece – od prejšnjega Božiča dalje – potihoma gojili to upanje. Spopad z virusom, najmanjšim med bitji oz. tvorbami, je v hipu postavil na glavo ves naš družbeni sistem. Prestrašili smo se neznanega, zaskrbelo nas je za lastno življenje in za življenje naših najdražjih. Takoj zatem nas je začelo biti strah za ekonomske posledice, delovna mesta, svoje premoženje, za prihodnost v najširšem smislu. Leto 2020 bi lahko zato danes opredelil kot leto, ko smo se prvič po dolgih desetletjih najbrž konkretno zbali za lastno preživetje. Razumeli smo, da prav nič ni samoumevno. V pustnih dneh se je spustil mrak in šele pozna pomlad je prinesla upanje, da bomo nekako kos novemu izzivu. Sledilo je poletje v sorazmerni sproščenosti, ko je že kazalo, da je koronavirusna pandemija za nami. Jesen pa je prinesla hladno prho. Drugi virusni val se je izkazal za morda še hujšega od prvega. Nič manj hude niso niti posledice na gospodarsko tkivo. Ni še konec drugega vala, ko že straši napoved morebitnega tretjega, po praznikih.

Poglavje zase je vprašanje, kako se bo ta izkušnja zrcalila v družbenopolitičnem in narodno dejavnem tkivu slovenske narodne skupnosti v Italiji. Splošno mirovanje in vsekakor zelo zaznavna omejitev kulturnega, športnega in tudi političnega delovanja predstavljata hudo preizkušnjo za skupnost, ki se je ohranjala, utrjevala in razvijala na osnovi nadpovprečnega družbenega angažiranja. Vsakodnevni dogodki so bili vsa povojna desetletja stalnica, ki jo je pandemija čez noč presekala. Čez poletje smo prisostvovali poskusom normalizacije, pa čeprav je bilo že jasno, da je nekega preizkušenega modela najbrž konec. Ko bo virusne vojne enkrat konec, se bomo morali najbrž pošteno in trezno zamisliti, kako najbolj smotrno preoblikovati naše delo in to, kar pojmujemo kot družbenopolitično ponudbo, od kulture in športa do izobraževanja in politike, znotraj naše skupnosti in njenega odnosa navzven. Tretja deželna konferenca o slovenski manjšini bo verjetno odlična priložnost tudi za tovrstno razmišljanje.

Ko bo zdravstvena kriza mimo, bo treba na ruševinah, ki jih bo pustila za sabo pandemija, spet postaviti na noge gospodarski sektor. Ali bo zagon le-tega Dežela FJK podpirala?

Vsi napori tudi deželne politike so bili v vseh teh mesecih usmerjeni v evidentiranje finančnih sredstev in operativno-organizacijskih prijemov za kljubovanje krizni situaciji. Po eni strani je bilo treba utrditi in sproti prilagoditi zdravstveni sistem, ki so ga dolga leta omejevanja finančnih dotacij in raznih oblik krčenja dodobra zrahljala. Takoj zatem je bilo treba z državno vlado usklajevati sicer še vedno skromne in nezadostne oblike gmotnih nadomestil za gospodarske dejavnosti, ki jih je prisilno mirovanje  – ali tudi objektivna omejitev poslovanja  – hudo prizadelo. Prav tako je zazijala vrzel na tehnološkem in telekomunikacijskem področju, ko smo ugotovili, da brez primerne računalniške opreme in hitrih internetnih povezav sta tudi šola na daljavo in smart-working prava muka – ko že ne utopija.

Enkratne pomoči gospodarstvenikom so seveda le obliž. Pravilno ugotavljate, da je potreben načrt za gospodarski preporod. V ta namen smo v deželnem svetu s finančnim zakonom že odprli pot investicijam. Dežela bo prvič po več kot desetletju obveznega omejevanja zadolževanja ponovno sprostila približno tristo milijonov evrov sredstev, za katera se bo zadolžila. Tem gre prišteti več sto milijonov evrov sredstev, ki se bodo sprostila v dogovoru z rimsko vlado. Tako kot je pričakovati že v drugi polovici leta sveža sredstva s strani evropskih investicijskih programov. Na vseh nas je, da ta val investicij usmerimo na vsa potrebna področja. 

Politiki, ki se zdaj na vsedržavni ravni med sabo prepirajo, niso dober zgled. Kako je pa na deželni ravni?

Podobno kot na državni, čeprav navadno ne tako hudo kot v Sloveniji. Čas složnih pristopov do iskanja skupnih rešitev se razblini v trenutku, ko se prikaže možnost predčasnih volitev ali pa že v trenutku, ko pri vsaki stranki ali posameznem politiku zazija potreba po iskanju vidljivosti.

Ali ste se začudili novici, da namerava Rim, kljub krizi in posledicam covida-19, ki bodo še prišle, ohraniti v naslednjem triletju dosedanji znesek financiranja za slovensko manjšino?

Novica me veseli, sicer pa nič ni dovolj zacementirano ali dokončno, saj vsak nov finančni zakon lahko postavi pod vprašaj sklepe prejšnjih. Recimo, da so sredstva za Slovence na državni ravni in v sklopu ogromnega finančnega primanjkljaja sorazmerno zelo omejena. Majhna stvar, ki na razdaljo verjetno ne bode v oči.

Kako komentirate umanjkanje dialoga med krovnima organizacijama na nedavni seji deželne posvetovalne komisije? Gre le za spodrsljaj v dogovarjanju ali za simptom globljih razhajanj?

Neusklajen pristop krovnih organizacij je deželnemu odborniku Robertiju prepustil nalogo, da sam razvije svoj predlog. Odborniku sem povedal, da je v porazdelitvi sredstev zaobjeta velika večina zahtev. Osebno sem tudi zadovoljen, da je Dežela FJK potrdila začasni letni prispevek za poučevanje slovenščine in nemščine v Kanalski dolini, kjer si sočasno prizadevamo, da pride do razvoja celovite večjezične šolske ponudbe. Povišek dotacije obema krovnima organizacijama omogoča, da ti odgovorita tudi na nove ali nepredvidene potrebe. Del sredstev je parkiranih v rezervnem skladu, iz katerega bomo lahko – po možnosti usklajeno – črpali med letom. Veliko si obetam od približno pol milijona evrov vrednega načrta za kadrovanje mladih, saj je to glavni izziv tudi za vso slovensko narodno skupnost. Dialog med krovnima organizacijama pa je nenadomestljiv, zato bosta morali razhajanja čim prej preseči.

S to modro mislijo in izmenjavo božičnih voščil se je ta prijetni pogovor končal.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme