Splet sakralnih in posvetnih biserov

Doberdob / Koncert ob 30-letnici smrti Ubalda Vrabca

Odličen zborovski večer s sakralnimi in posvetnimi skladbami Ubalda Vrabca (1905-1992) ob 30-letnici njegovi smrti, ki ga je SKD Hrast premierno izvedel 29. oktobra na Opčinah, sta MePZ Hrast in združeni moški zbor Tabor-Stane Malič z Opčin na Martinovo, 11. novembra, ponovila v župni cerkvi sv. Martina v Doberdobu.

Projekt, ki je nastal po zamisli skladatelja in dirigenta doberdobskega zbora Hilarija Lavrenčiča, je želel ponovno odkriti in ovrednotiti eno najvidnejših osebnosti tržaškega zborovskega delovanja, popolnega glasbenika, ki je pustil neizbrisen pečat v drugi polovici prejšnjega stoletja. S svojo strokovnostjo in interpretativno občutljivostjo je pripomogel h kakovostni rasti različnih zborovskih skupin zlasti na Tržaškem. Vrabec je bil violinist in profesor, ki je najraje poučeval teoretične in skupinske predmete, uspešno se je posvečal tudi instrumentalni glasbi, njegova glavna strast pa je bila zborovska dejavnost, ki ji je bil kot dirigent in skladatelj posebno predan. Njegov repertoar je kakovosten, bogat in raznovrsten: v njegovih skladbah poslušalec zazna pozornost za posamezne melodične linije in oblike; njegova glasba je pevcu pisana na kožo in živahna, še vedno zasidrana v tonalnem idiomu, in vendar se oddaljuje od tradicionalnih vzorov, saj rad uporablja kromatične elemente in vertikalne kombinacije, ki – kot je bilo lepo videti na koncertu – vodijo tudi v impresionistične oz., še bolj, ekspresionistične atonalne rešitve. Pesem Rdeč zaton, ki je po mnenju dirigenta Lavrenčiča (kot nam je pred nekaj tedni zaupal v intervjuju) najbolj popolna in najlepša, vsebuje intenzivne harmonske trenutke in tudi poliritmične kombinacije, v celoti pa predstavlja eno najbolj uspešnih avtorjevih zborovskih skladb.

Doberdobski večer, ki ga je povezoval in z branjem verzov – preden je zbor pesmi odpel – popestril Janez Beličič, je uvodoma s svojim nagovorom o življenju in delu Ubalda Vrabca vsebinsko obogatil dirigent Janko Ban. Med drugim je povedal, da je Vrabec študiral violino, klavir, harmonijo in kompozicijo, da se je leta 1929 zaradi fašističnega nasilja izselil v Argentino, dve leti kasneje v Maribor, leta 1941 pa se je vrnil v Trst. Povsod je vodil pevske zbore. Od leta 1931 je tudi komponiral, skupno je napisal nekaj manj kot 250 skladb. Prejel je tudi več uglednih priznanj in nagrad. Pred leti je bil pogosteje izvajan, danes so se zahteve zborov nekoliko spremenile, in vendar je pomembno, da se njegov zaklad ohranja. Ban je tudi sintetično obrazložil glavne Vrabčeve kompozicijske značilnosti in med drugim omenil, da je še vedno aktualna njegova biografija, ki je ob 100-letnici rojstva izšla pri GMD izpod peresa Bojane Kralj.

Koncert sta odlično izoblikovala MePZ Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča in združeni moški zbor Tabor – Stane Malič pod taktirko Davida Žerjala. Začel se je – na koru – z Mašo št. 4 v čast sv. Antonu in adventno Bila je noč (pri orglah je sedel Vinko Škerlavaj), nadaljeval – v apsidi – s posvetnimi, ki predstavljajo vrh Vrabčevega opusa (Luna, lunica, Eto pletem, Moja dekle, Kresno jutro, Prihod, Samo miljon, Rdeč zaton in Polka). Kot dodatek je Hrast odpel Vrabčevo priredbo ljudske iz Križa, Pesem barbanskih romarjev, v kateri se spajajo sakralni, posvetni in ljudski elementi, tipični za našega človeka. Oba zbora pa sta večer sklenila, zvesta priporočilom iz Vrabčeve duhovne oporoke: “Čim večkrat zapojte mojo Zdravljico!”