“Spet kliče nas venčani maj / k Mariji v nadzemeljski raj ...”

Piše: Iva Koršič

Deveta številka otroške revije Pastirček v 76. letniku

Tako se oglaša v cvetočem mesecu maju, posvečenem Nebeški Materi, po naših korih ena izmed krasnih Marijinih pesmi, ki so jih naši pesniki in skladatelji poklonili majniški Kraljici. To tenkočutno Marijino pesem, ki nas na svoji melodiji pospremi v nebeške višave, in še nekatere druge navaja v svojem prispevku Marija v majniških pesmih zvesta Pastirčkova sodelavka Mariza Perat v deveti, majski številki Pastirčka. Med drugim piše, kako so bili naši predniki veliki Marijini častilci in kako številne so kapelice na Slovenskem, v katerih stoji Marijin kip. Omenja Marijino pobožnost šmarnice, ki so bile nekoč množično obiskovane, pa tudi Marijine oltarčke, ki so jih otroci včasih postavljali doma in v šolskih učilnicah ter pazili, da so jih zmeraj krasile rožice, tudi nežne bele, opojno dišeče šmarnice – solzice, kot jih imenuje Prežihov Voranc. Zapis Marize Perat krasi ilustracija Marije v cvetnem vencu izpod likovnega peresa Monice Quaggiato. O čudovitem maju, ko se vsa narava veseli pomladnih dni, otroci pa doživljajo prva srečanja z Jezusom ob prvih sv. obhajilih, ki se vrstijo po naših cerkvah, pa o birmah in bližajočih se počitniških dneh, ki bodo zelo sladki za vse marljive šolarje, piše Pastirčkov urednik Marijan Markežič v svoji beležki. V njej spominja bralce, naj ne pozabijo narisati risbo za naslovno stran Pastirčka za šolsko leto 2022/2023 (navodila za to najdejo na 19. strani majske številke) in na anketo ob 75-letnici izhajanja te priljubljene otroške revije.

O Mariji, nebeški Gospe, h kateri se dvigajo vsa srca, piše Vojan Tihomir Arhar v pesmi Marija. Nanjo in na šmarniško pobožnost se navezuje tudi igriva rubrika Paole Bertolini Grudina Čas za igro, ki na dveh straneh z zajčkom Timijem ponuja križanko in druge izpolnjevanke ter kopico ilustracij, ki nestrpno čakajo, da jih otroške ročice odenejo v pisanost barv. O metuljčku, ki “neslišno leta v morju trav”, pojejo stihi Zore Saksida Metulj. Za otroški zbor in klavir jo je uglasbil Patrick Quaggiato, ki mu iskrivega navdiha nikoli ne zmanjka.

V pomladnih dneh se rožic veselijo tudi delavne čebelice. O svetovnem dnevu čebel, teh drobnih krilatih delavk, brez katerih ne bi bilo življenja na zemlji, v tehtnem prispevku piše likovna umetnica Vesna Benedetič. Na predlog Slovenije je namreč Organizacija Združenih narodov (OZN) razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Slovenci smo čebelarski narod in zavedanje o pomenu čebel in skrb zanje je na visoki ravni, pravi Benedetičeva. Pri tem opozarja, da lahko vsi prispevamo k ohranjanju čebel in drugih opraševalcev s tem, da po vrtovih in domačih balkonih zasejemo medovite cvetlice in zelišča, ohranjamo travnike in kosimo cvetoče rastline šele po njihovem cvetenju. Navaja tudi, da je bilo doslej v Sloveniji najdenih več kot 500 vrst divjih čebel, med katerimi so tudi čebele samotarke. Ena sama od teh lahko opravi delo 100 medonosnih čebel! Še marsikaj zanimivega bodo našli bralci v njenem zapisu, pa tudi navodila, kako spretni prstki lahko izdelajo gnezdilnico za čebele. Ne manjkata seveda niti prijazna okroglolična Medvedek in Zajček, med rojem čebelic na cvetočem travniku.

Delo na vrtu v teh pomladnih dneh je spodbudilo Barbaro Rustja, da je v svoji rubriki Slovenščina za v žep navedla in z mastnimi črkami poudarila samostalnike in glagole, ki jih uporabljamo prav v tem krasnem letnem času. Priložila je še dobrodošlo nalogo za pravilno uporabo navedenih besed v besedilu.

Medvedka Metka Danile Komjanc vabi najmlajše bralce, naj gredo z njo v gozd pogledat, ali že zorijo jagode, in nabirat žlahtne drobne šmarnice. Medvedki bodo tudi pomagali priti do sladkih sadežev.

Kako je Mojzes vodil izraelsko ljudstvo z Božjo pomočjo iz egiptovskega suženjstva, piše Walter Grudina, ob kot vselej nežnih, tako privlačnih ilustracijah Paole Bertolini Grudina, ki zdaj spremlja Pastirčkovo poslanstvo z nebeških poljan. V rubriki Spoznavajmo Sveto pismo ista avtorica predstavlja sv. Petra, nebeškega “ključarja”. Njen je tudi prikupen opis kralja živali – leva, ki bo lep pripomoček tudi pri uri naravoslovja. Vse je opremljeno z risbami, ki jih bodo otroci lahko pobarvali, da bo Pastirček povsem njihov.

Kako je mali Maj hranil s hrustljavo deteljico “zajčke”, ki naj bi živeli na travniku vrtca s peskovnikom in igrali v majhni hiški, ki je bila v resnici prezračevalnik za kuhinjo, ljubko piše Anamarija Zlobec. Štefkove dogodivščine še dalje razpleta Lidija Jarc. Pod naslovom Štefko je žalosten opisuje, kako je medo od mamice Medice izvedel, da sta nekega dne njegov oče Timijan in bratec Šapko izginila neznano kam. Štefko se je brez oklevanja odločil, da ju bo šel iskat.

Packo Walterja Grudine ugotavlja, da je šolski odmor zelo stresen, saj je treba v tako kratkem času opraviti marsikaj …

Marinka Černic anglofilom predlaga, naj pregledajo oblačila in jih pobarvajo po napotkih ter navedejo svoja najljubša.

Pastirčkova pošta je spet bogato obložena s krasnimi risbicami šolarjev od vsepovsod.

Učenci OŠ A. Černigoj s Proseka so poslali Pastirčku veliko barvno fotografijo, na kateri ima vsak oljčno vejico v roki. Z nono Magdo so jih pripravili za oljčno nedeljo. Izdelali so tudi barvne lističe z motivi iz življenja Jezusa in svetnikov. Gospa Magda jim je veliko pripovedovala o svojem otroštvu in nekdanjih navadah za velikonočne praznike.

Na zadnji strani revije je še zabavni Pastirčkov kotiček.

Veselo branje, barvanje in reševanje zank!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme