Spet je zaživelo novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja
KOBARID Kulturni dom Simona Gregorčiča
Tkanje vezi posoškega čezmejnega območja na tradicionalnem novoletnem srečanju poteka že več kot pol stoletja. Meja je delila ozemlje, ne pa ljudi, je bilo povedano na slavnostnem dogodku v lepem kobariškem kulturnem domu, kjer je prisotne najprej pozdravil domači župan Marko Matajurc. Župan je poudaril zlasti pomen gospodarskega načrtovanja v vidiku prihodnjega razvoja zgornje posoške regije. Pozitivni učinki bi se nedvomno poznali tudi na sosednji strani meje, še zlasti v Benečiji. To je bila osrednja tema delovnega sestanka, ki so ga slovenski in italijanski župani obmejnega pasu imeli pred osrednjim kulturnim dogodkom. Na soočenju je izšlo predvsem prepričanje, da so največji adut tega prostora prav ljudje, ki na njem živijo in delajo. Prav zato je župan ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona z govorniškega pulta na odru gledališča povabil na medresorko srečanje o gospodarskih temah, ki bo v kratkem prav na območju občin Tolmin, Bovec in Kobarid. Minister Arčon zagotavlja, da ima vlada že dodelane smernice za prihodnji razvoj posoške regije zlasti v vidiku unovčenja evropskih sredstev.
Tudi po besedah ministra Arčona je gospodarska podstat ključnega pomena za razvoj goratih območij. Evropska prihodnost je digitalna in zelena, je poudaril. Posoška regija razpolaga z vsemi potrebnimi aduti, da bi se razvijala v skladu s temi načeli. V vidiku čezmejnega povezovanja je na ministrstvu nastala tudi Zamejska gospodarska koordinacija, je spomnil Arčon, ki je s pomembnimi besedami opredelil trpko preteklost Beneških Slovencev.
Svoj poseg je minister namenil nabito polni dvorani, v kateri so bili med drugimi prisotni podpredsednik Državnega zbora Danijel Krivec, generalni konzul v Trstu Gregor Šuc in predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ, Walter Bandelj in Ksenija Dobrila. Ministrovim besedam je prisluhnil tudi eden izmed osrednjih pobudnikov srečanja Slovencev z Videmskega in iz Posočja, nekdanji vodja upravne enote Tolmin Zdravko Likar. Likar je vedno opozarjal na hude demografske dinamike, ki so v zadnjih sto letih pestile to obmejno območje. Na podlagi popisa prebivalstva iz leta 1921 je na območju občin Bovec, Kobarid, Tolmin živelo 32 tisoč ljudi, leta 2017 pa nekaj več kot 18 tisoč. Likar je sicer prepričan, da se slika, če že ne izboljšuje, vsaj ne slabša. K temu je pripomogel razvoj zlasti poletnega turizma na Bovškem, saj na višku sezone s težavo dobijo zadostno delovno silo. Nekaj ljudi, tako slovenskega kot tujega porekla, se je obenem dokončno preselilo v Zgornje Posočje, nam je povedal.
Likarju je obenem pripadala lepa dolžnost, da vroči nagradi v spomin na legendarnega matajurskega župnika Paskvala Gujona, ki je vsako leto ob koncu srečanj izrekel nekaj modrih in hudomušnih misli. Letos so Gujonovo priznanje podelili Ani Wedam in Jole Namor, stebroma kulturno prosvetnega delovanja Slovencev na Videmskem. Ukljanka Ana Wedam je predsednica Združenja Don Mario Černet in članica SSO za Videmsko, veliko si prizadeva za šolstvo v slovenskem jeziku in za to, da bi slovenska narodna skupnost ponovno pridobila duhovno oskrbo v maternem jeziku. Benečanka Jole Namor pa je doma iz Dreke. Več let je urednikovala tednik Novi Matajur in bila predsednica SKGZ za Videmsko. Bila je tudi med ustanovitelji Inštituta za slovensko kulturo.
Kulturni program letošnjega novoletnega srečanja so sooblikovali domači Mešani pevski zbor Sveti Anton, Barski oktet in Otroška folklorna skupina dvojezične šole v Špetru. Slovenske organizacije na italijanski strani meje je pred mikrofonom zastopal Igor Jelen.
Novoletno srečanje Slovencev z Videmskega in iz Posočja prirejajo občine Kobarid, Tolmin in Bovec ter Upravna enota Tolmin.
