Šola je odsev družbe, ogledalo naše skupnosti
Gorica / Forum idej o slovenski šoli
Srečanje na temo Slovenska šola v Italiji: izziv ali priložnost?, ki je potekalo v torek, 24. januarja, v Kulturnem domu, je ponudilo veliko iztočnic za razmišljanje o stanju naših šol in družbe nasploh. Pogovor je po pozdravu pokrajinskega tajnika SKGZ Marina Marsiča vodila urednica na Radiu Trst A Alenka Florenin. Gostje so bili ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob in vršilka dolžnosti ravnatelja goriškega licejskega pola Sonja Klanjšček, ravnatelj Večstopenjske šole Gorica in Dvojezične večstopenjske šole v Špetru Davide Clodig, župan občine Devin-Nabrežina Igor Gabrovec in deželni podtajnik Sindikata slovenske šole ter vodja uprave licejskega pola v Gorici Jakob Leopoli.
“Šola je kraj, kjer imamo to, kar nam je najdražje. Šola je odsev družbe, v kateri živimo, ogledalo naše skupnosti,” je dejala Sonja Klanjšček. Razložila je, da se italijanski šolski sistem spreminja. Frontalen način poučevanja ostaja, v zadnjih letih, od vrtca do višje srednje šole pa se uveljavljajo tudi laboratorijske oblike dela, nove oblike skupinskega in individualnega dela. Ravnateljica je opozorila na globoke posledice, ki jih je pandemija pustila predvsem v najstnikih, in dejala, da skušajo šole danes čim boljše odgovarjati na potrebe družin, saj se starši soočajo z različnimi novimi težavami.
Clodig se zaveda, da bi morali o šoli veliko več razpravljati, danes pa smo še vedno preveč navezani na preteklost in se oklepamo tradicionalnih oblik delovanja. Okrog špetrske šole se razvija veliko dejavnosti, postala je pomemben kulturni center, promovira kulturne in športne dejavnosti. Ustanovil jo je zavod, ki je še danes ključnega pomena za njen razvoj. Šola je celodnevna, ob koncu pouka pa je v njenih prostorih na voljo še podaljšano bivanje, to se pravi, da je odprta od 7.30 do 18. ure; otrokom nudijo najrazličnejše dejavnosti tudi poleti.
“Družine potrebujejo podaljšano bivanje v šoli, obšolske dejavnosti in bolj fleksibilen urnik še posebno v vrtcih. Z osebjem, ki ga imamo, skušamo na čim boljši način zadovoljiti potrebe, pomembno pa je sodelovanje z občinami in prevoznimi podjetji,” je poudarila Sonja Klanjšek, ki je prepričana, da se mora šola povezovati tudi s športnimi in kulturnimi društvi. “Marsikaj že delamo, vse skupaj pa moramo še nadgraditi,” je poudarila in opozorila, da je šola povezana z okoljem, v katerem se nahaja. Po njenih besedah profesorji danes prinašajo v šolo dodatna znanja z delavnicami, dijake spremljajo v gledališče in na razne prireditve, urnik pa je vse bolj prožen. “Z ravnateljem tehniških smeri Primožem Stranijem si prizadevamo, da bi v višješolskem središču uresničili menzo za dijake, ki obiskujejo delavnice po pouku, in tudi za profesorje, ki so pogosto na šoli cel dan,” je še dodala ravnateljica.
Gostje so spregovorili tudi o digitalizaciji šole, tako v učilnici kot na upravi. Kot je povedal Jakob Leopoli, se mora šola na upravnem nivoju danes soočati s težavami, ki običajno bremenijo vse ostale javne uprave. “Če nimamo stalnih kadrov, postane delo na tajništvu zelo zahtevno, podobno kot na majhni občini. Za upravljanje šole moramo poznati upravno pravo, civilno pravo, knjigovodstvo, stalno se moramo usposabljati.” Leopoli je govoril tudi o sistemskem pomanjkanju osebja na slovenskih šolah. “Zadevo se ne reši iz dneva v dan in niti ne samo na krajevni ravni,” je dejal in spomnil, da je bil pred kratkim v italijanskem uradnem listu objavljen razpis za zaposlitev učnega osebja na nižjih in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, in sicer za skupnih 89 mest: “Vprašanje je, ali bomo imeli dovolj kandidatov za zapolnitev vseh mest”.
“Poklic učitelja oz. profesorja je pravo poslanstvo. Mora biti nekaj, kar človek dela z vsem srcem, z največjim trudom,” je dejal igor Gabrovec, ki, kot oče treh otrok, gleda na šolo z veliko hvaležnostjo. “Gre za storitev, ki je bistvenega pomena za rast naših otrok in bistven servis za vsako družino.” Kot nekdanji deželni svetnik obžaluje dejstvo, da je Dežela v zadnjih desetletjih premalo storila, da bi prišlo do regionalizacije šolstva, obenem opaža, da se šola močno spreminja, otrok je manj in družine so drugačne. Med srečanjem so vsi gostje spregovorili o velikih težavah, ki jih povzroča demografski upad. Gabrovec ugotavlja, da bo v prihodnjih letih težko ohraniti vse razrede. “Nedvomno se v nobeni vasi nočejo odreči svoji šoli, žal pa bo v prihodnosti nujno racionalizirati šolsko mrežo, da bomo lahko zagotavljali kvalitetne pogoje,” je poudaril.
O demografskem upadu je kasneje spregovoril tudi Livio Semolič. Navzočim je predstavil zaskrbljujoče podatke o šolski populaciji, ki jih je pred časom zbral Slori. V šolskem letu 2013-2014 se je v slovenske vrtce vpisalo 1156 otrok, v šolskem letu 2019-2020 je bilo vpisov 926 – upad je bil približno 20-odstoten. V istem obdobju je število vpisov v višje srednje šole naraslo za 26 odstotkov – upad števila otrok v vrtcih je posledica demografske krize, ki bo v kratkem prizadela vse stopnje slovenskih šol, predvsem pa višje srednje šole. “Prizadevati si moramo za zmanjšanje osipa med nižjo in višjo srednjo šolo,” je dejal Semolič in spregovoril tudi o sestavi populacije na naših šolah.
Povedno je namreč, da je bilo v šolskem letu 2013-2014 med vpisanimi v vrtce 24 odstotkov otrok iz slovenskih družin, v šolskem letu 2019-2020 pa 22 odstotkov, delež otrok iz italijanskih družin pa je narastel s 44 na 50 odstotkov. Na višjih srednjih šolah je v šolskem letu 2013-2014 56 odstotkov dijakov prihajalo iz slovenskih družin, v letu 2019-2020 pa le 38 odstotkov.“Sestava naše manjšine je izziv, s katerim se moramo soočati vsi. Ne smemo dopustiti, da se šole same ukvarjajo s tem!” je dejal.
V razpravo se je na koncu vključil tudi Rudi Pavšič, koordinator niza Forum idej, ki je napovedal, da bo eno izmed prihodnjih srečanj posvečeno volilni analizi slovenskega glasu. Pavšič je mnenja, da mora slovenska narodna skupnost strniti vrste ravno glede vprašanja šole in jezika. Vprašanju gojenja in ohranjanja slovenskega jezika so govorniki posvetili posebno pozornost. Strinjali so se, da je treba čim mlajšim otrokom ponuditi stik s slovenskim jezikom, zaradi česar so tako pomembni jaslični in pomladni oddelki, bistveno pa je, da otroci uporabljajo slovenščino tudi izven šole, v družini, v kulturnih in športnih društvih, v vsakdanjem življenju nasploh.
