Aktualno

Sobivati s spominom

Sobivati s spominom

Piše Luka Paljk / Memobus je dijake peljal v kraje trpljenja in smrti

V sklopu projekta Memobus, ki ga je organiziralo društvo Quarantasettezeroquattro, smo se dijaki več licejev in tehniških zavodov odpeljali v Krakow ter v koncentracijska taborišča Auschwitz – Birkenau.
Pot se je za nas začela v četrtek, 8. marca 2018, v Rižarni pri Sv. Soboti v Trstu, kjer smo si trije dijaki goriškega klasičnega liceja Primož Trubar v spremstvu profesorja Davida Bandlja in še drugi dijaki iz tržaških, gradiščanskih in sacilskih šol ogledali notranje prostore Rižarne. Vsi poznajo hudodelstva, ki so se izvajala v nacističnih taboriščih, vsi pa ne vedo, da so se take grozote dogajale tudi pri nas, čeprav v manjši meri; po ogledu smo se napotili do avtobusa, na katerem smo med drugim prespali.
V Krakow smo prišli komaj naslednje jutro okoli osme ure. Imeli smo čas za krajši zajtrk, sledil pa je ogled glavnega trga in starega mesta, ki ga je vodil zgodovinar dr. Štefan Čok. Na poti do stare judovske četrti Kazimierz smo med drugim videli tudi grad, ki ga je dal zgraditi Kazimir Veliki. Hodili smo do Stare sinagoge, o kateri imamo pričevanja iz l. 1485. Zanimivost te sinagoge je v tem, da je bila tu zgrajena prva ječa, in to v samem stolpu. Drugi podatek, ki me je tu presunil, je ta, da so Poljaki zabrisali vsako sled judovske zgodovine zadnjih 600 let v Krakowu – malo je namreč ostankov judovske imovine. Prav tako je malo grobov na pokopališčih, predvsem na novejših. Nato smo se srečali s predstavnico judovske skupnosti na sedežu JCC-ja (Jewish Community Centre); skupnost združuje tri generacije judov, od tistih, ki so preživeli holokavst, do novorojencev. Predstavnica nam je povedala, da je danes v Krakowu okoli 650 judov, mnogo ljudi pa sploh ne ve, da so judje, saj so starši morali tudi pod komunizmom skrivati svoje korenine.
Naslednji dan smo si najprej ogledali nekdanji judovski geto, ki je nastal l. 1941 in je obstajal dve leti, do Operacije Reinhard, likvidacije geta in pokola vseh poljskih judov. Geto je bil prej navadna mestna četrt; tu je živelo tri tisoč ljudi, po letu 1941 pa je tu moralo živeti od petnajst do osemnajst tisoč ljudi. Edini človek v getu, ki takrat ni bil jud, pa je bil lekarnar Pankiewicz, ki je s svojim delovanjem pomagal judom v getu, saj je edini imel stike z zunanjim svetom. Geto je bil razdeljen na geto A in B, torej na del, sposobnih za delo, in na del nesposobnih, ter je bil zazidan z nagrobniki samih judovskih pokopališč.
Ko smo odšli iz geta, smo se napotili v Schindlerjev muzej, ki razjasni vso zgodovino nacistične Poljske, s tem da se tudi zaustavi pri zgodbi Oskarja Schindlerja, nemškega podjetnika, ki je rešil več kot tisoč judov v zadnjem letu vojne. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

21.03.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Za slovenski glas

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!