Složnost, prijateljstvo in evropske vrednote!

Piše: Katja Ferletič

Gorica / Praznovanje 30. obletnice samostojne Slovenije

V sredo, 23. junija, je bilo na skupnem trgu dveh Goric neverjetno soparno, kljub temu pa je na tistem kraju, polnem simbolike, potekal pomemben dogodek, ki je na Vecchietov mozaik privabil številne ugledne osebnosti – ob prisotnosti častnega gosta, predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, so praznovali 30. obletnico osamosvojitve Slovenije. Dogodek sta priredila Generalni konzulat RS v Trstu in slovensko veleposlaništvo v Rimu v sodelovanju s krovnima organizacijama slovenske manjšine v Italiji, SSO in SKGZ, obema goriškima kulturnima hramoma, Kulturnim centrom Lojze Bratuž in Kulturnim domom, ter glasbenima šolama Emil Komel in Glasbena matica.

Srečanju je prisostvovalo veliko predstavnikov slovenske politične scene, med njimi naj omenimo slovenskega veleposlanika v Rimu Tomaža Kunstlja, senatorko Tatjano Rojc, deželna svetnika Igorja Gabrovca in Danila Slokarja, župane goriških in tržaških občin, navzoči pa so bili tudi kulturniki, gospodarstveniki in drugi predstavniki slovenske civilne družbe. Osrednji govor je imel slovenski predsednik Borut Pahor, spregovorili pa so tudi generalni konzul v Trstu Vojko Volk, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, predsednik dežele Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga, goriški župan Rodolfo Ziberna, župan Mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič in predsednika naših krovnih organizacij Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. Evropsko himno je zapel Mladinski zbor SCGV Emil Komel pod taktirko dirigenta Mirka Ferlana, himni Italije in Slovenije pa baritonist Luca Raccaro ob spremljavi harmonike Jureta Bužinela.

Prvi je besedo prevzel gostitelj, Voljko Volk, ki je navzoče pozdravil v slovenskem in italijanskem jeziku. Nagovoril je tudi umetnika Franca Vecchieta, ki je bil prisoten med občinstvom, in se mu zahvalil za mozaik, ki krasi trg, “čudovit simbol evropejstva, ki ga ob meji živimo vsak dan.” Volk se je spomnil svojega nonota, na to, kako je on doživljal domovino, in na domovino, takšno, kakršno doživljamo danes: “Že trideset let imamo svojo domovino, Slovenijo, imamo pa tudi Evropo – našo širšo domovino, ki jo živimo prav ob tem trgu.”

Častni gost Borut Pahor je priznal, da je kot predsednik Republike Slovenije ganjen, ker se skupaj z italijanskimi prijatelji na predvečer državnega praznika veseli 30. obletnice slovenske države, in to na skupnem trgu, Trgu Evrope.“To je dogodek prez precedensa. Res je, tu smo skoraj pred dvajsetimi leti skupaj praznovali vstop Slovenije v EU in se veselili skupne evropske prihodnosti, toda to, da ste, naši dragi italijanski prijatelji, z nami tukaj, na tem trgu in v evropskem kontekstu pripravljeni deliti ponos in radost ob našem nacionalnem prazniku, nam veliko pomeni,” je povedal predsednik. Nadaljeval je, da je aprila obiskal italijanskega predsednika Sergia Mattarello, s katerim sta se z velikim čustvenim vtisom spomnila trenutkov, ko sta se držala za roko pred dvema spominskima obeležjema v Bazovici, in predaje Narodnega doma v Trstu Slovencem: “Takrat sva, ne da bi mislila, da bi to tudi zares lahko dosegla, sprejela odločitev, da s pismom o naši skupni evropski prihodnosti povabiva k razmisleku o tej prihodnosti vse evropske državljane in povabila sva evropske voditelje, da se nama pridružijo. Prvič se je zgodilo, da so se takemu pismu pridružili prav vsi predsedniki in predsednice v EU.” V duhu njune skupne privrženosti in privrženosti obeh narodov in držav skupni evropski prihodnosti sta se predsednika odločila, da bosta na skupnem trgu obeh Goric v drugi polovici oktobra nagovorila Slovence, Italijane in Evropejce in skupaj proslavila slovensko-italijansko prijateljstvo, zavzetost za evropske vrednote, “ki bodo našim otrokom in njih otrokom, slovenskim, italijanskim, vsem evropskim, omogočile trajen mir, varnost in blaginjo”.

Predsednik je naposled s prisotnimi delil občutke, ki jih je imel ob lanskem srečanju s predsednikom Mattarello, in se zahvalil vsem, ki so se v prejšnjih letih zavzemali in se še danes zavzemajo za prijateljstvo in skupno evropsko prihodnost: “Brez majhnih dejanj, ljudi, ki so dostikrat ostajali anonimni, brez velikih korakov organizacij in posameznikov na obeh straneh meje s predsednikom Mattarello morda niti ne bi stala pred obema spomenikoma, kaj šele, da bi si dala roko. Toda zaradi vaših ravnanj je bilo to omogočeno in oba sva, ne da bi vedela drug za drugega, rekla, da je to verjetno eden največjih trenutkov v najini politični karieri.”

O složnosti, prijateljstvu in slovenstvu je spregovorila tudi ministrica Helena Jaklitsch. Poudarila je, da imamo danes privilegij, “da lahko govorimo, mislimo, ustvarjamo, čutimo, sanjamo v slovenskem jeziku, za kar gre naša iskrena zahvala našim prednikom, ki so z veliko ljubeznijo in odgovornostjo ohranjali in skrbeli za naš, nam vsem tako ljubi materni jezik.” Po njenih besedah smo privilegirani tudi zato, ker smo povezani v eno skupno narodno telo, čeprav ne živimo vsi v matični domovini, temveč tudi v zamejskem prostoru in po svetu. Ministrica je dodala, da za to, da se lahko danes veselimo samostojne in neodvisne države Slovenije ter njenih 30 let, se moramo zahvaliti vsem velikim slovenskim možem in ženam, “ki so proti upanju upali in sanjali samostojno državo, to idejo negovali, jo razvijali in jo počasi, vendar vedno bolj jasno sejali v vsa slovenska srca.” Med velikimi slovenskimi možmi se je spomnila na Franca Jezo in na vse Slovence, ki so se pred 30 leti odločili za samostojno državo. Zahvalila se jim je za vsa prizadevanja, da je danes Slovenija država, ki suvereno in samozavestno stoji v Evropi in “se napaja iz evropskih vrednot svobode, demokracije, enakopravnosti, spoštovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic.” Ministrica si srčno želi, da bi bile tudi pravice pripadnikov slovenske avtohtone narodne skupnosti v Italiji čim prej v polnosti uresničene.

Celotno srečanje je v sredo potekalo v pristnem evropskem duhu in skupnem načrtovanju prihodnosti za dobro naslednjih rodov. O pomenu sodelovanja in enotnosti je zelo lepo govoril predsednik dežele FJk Massimiliano Fedriga. Iskreno se je zahvalil slovenskemu narodu, “ki je lahko zgled za celotno Evropo zaradi svojega boja za svobodo, za lastno zemljo, za demokracijo. Slovenski narod se je takrat dal na razpolago ne le svoji domovini, ampak celotni Evropi.” Fedriga je zatrdil, da je za Italijo, Slovenijo in vse ljudi ponosen, da so se skupaj zbrali na tako pomembnem dogodku. Prepričan je, da so Trg Evrope, EPK 2025 in vsa bilateralna srečanja, ki jih dežela FJk ima s Slovenijo za skupno načrtovanje prihodnosti, možni zato, ker se je slovenski narod suvereno odločil za neodvisnost: “To, kar obeležujemo na tem trgu, mora biti simbol za vso celino”. Svoj nastop je predsednik FJk sklenil z zahvalo predsedniku Pahorju za pomembno demokratično odločitev slovenskega naroda pred tridesetimi leti. “To je v ponos Sloveniji, Italiji in Evropi!”

Tudi goriški župan Rodolfo Ziberna je izrazil čestitke Republiki Sloveniji, “eni najmlajših evropskih republik”, ob tako pomembnem jubileju. Dodal je, da dogodek, na katerem so se zbrali, nosi v sebi pomembno sporočilo vsem narodom: Nova Gorica in Gorica, evropska prestolnica kulture 2025, v Evropi in svetu kažeta veliko odgovornost, pričata o tem, “kako lahko meja postane bogastvo”. Po njegovem mnenju, čeprav so prizadevanja na obeh straneh meje namenjena dialogu, prijateljstvu, vzajemnenu priznavanju zgodovine in čutenja obeh skupnosti, še vedno naletijo na bolj ali manj močan odpor, vsekakor pa “je cesta v prihodnost že zaznamovana.” Z Ziberno se je strinjal novogoriški župan Klemen Miklavič, ki je s “trga obeh Goric” nagovoril prisotne ter spomnil na dogodke iz leta 1991 in iz desetletja, ki je zaznamovalo konec izjemno tragičnega stoletja za Evropejce in celotno človeštvo. “Slovenija se je odcepila od druge države, zamenjala je sistem in se s tem približala tistemu, kar je do takrat Italija bila. S tem so se odprle nove možnosti za šivanje tistega, kar je 20. stoletje tako brutalno razklalo.” Dodal je, da “Nova Gorica, Gorica in čezmejna goriška regija so otrok Evropske unije, rezultat naporov in vizije po drugi svetovni vojni. Danes kujemo novo čezmejno evropsko regijo in kažemo novo pot naprej.”

Predsednica SKGZ in predsednik SSO sta se na srečanju spomnila pomembnih dogodkov, ki so lani potekali v Trstu in Bazovici. Ksenija Dobrila je poudarila, da ob zaslombi matične države smo skupaj dosegli in presegli pomembne mejnike, odobritev zaščitnega zakona leta 2001, veselili smo se zgodovinske odprave mejnih prehodov, “lani pa nas je stoletnica požiga Narodnega doma združila in smo skupaj dosegli postopek vračanja te simbolne stavbe”. Nazadnje je dodala, da tudi “EPK 2025 bo temu prostoru ponudila razmah in plemenito prepoznavnost v znamenju sožitja”. Walter Bandelj je orisal zgodovinske dogodke, ki so pripeljali Slovenijo do neodvisnosti in demokracije, do Evropske unije. “Stisk rok med predsednikoma dveh sosednjih republik je izrazita evropska ikona, ki kaže na velik prijateljski odnos med državama,” je poudaril Bandelj, ki je jasno opozoril na pomen, ki ga ima za slovensko manjšino v Italiji olajšano zastopstvo oz. izvolitev slovenskega poslanca v italijanski parlament. “Ne moremo več čakati na strankarske odločitve in darila nekaterih strank!”

Uradni del programa se je končal z notami Trojanove Tarantelle v izvedbi harmonikašev Glasbene matice Ivane Kresevič in Manuela Persoglie, zapis pa sklenimo z lepimi, spodbudnimi in ponosnimi besedami ministrice Helene Jaklitsch: “Tu, na Trgu Evrope, stojimo tako Evropejci kot Slovenci, ki smo doma v dveh državah, a vendar smo povezani v eno telo, eno tkivo, ki skupaj diha in poganja kri po žilah naše ljube države Slovenije. Bodimo ponosni nanjo! Ljubimo jo iz vsega srca, saj je naša! Skrbimo zanjo tako, kot skrbimo za svoje najbližje! Naša odgovornost pred našim narodom in vso njegovo zgodovino je, da jo ohranimo za vse bodoče rodove! Naj bodo tudi oni ponosni hčere in sinovi slovenske domovine!”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme