Slovo od božičnega časa v družbi radodarnih treh kraljev

Piše: Mojca Petaros

Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (29)

In že smo s polno paro zakorakali v prvi mesec novega leta. Po praznikih – za katere upam, da so bili sproščujoči kljub vsem negotovostim, ki so v zadnjih dveh letih pač neizbežne v kateremkoli letnem obdobju– se je vsak od nas moral vrniti v ustaljene tirnice službenih, študijskih, šolskih ali drugačnih obveznosti. Jaz sem se po dvotedenskem premoru v domačih krajih vrnila v Seviljo, saj mojega Erasmusa še ni konec: v januarju me čaka izpitno obdobje.

Ko sem tik pred Božičem morala na letalo, me je tolažila misel na to, da se bom kmalu vrnila v svoj kotiček Španije. Na koncu pa so se mi počitnice v domačem okolju zdele celo prekratke in se mi ni ljubilo spet odpotovati. Morda zato, ker sem zaskrbljena zaradi izpitov, pa tudi zaradi vse bolj razširjenega covida: izogibanje stiku z okužbo pred odhodom v tujino se mi je zdelo podobno hoji po minskem polju. Še zdaj skoraj ne morem verjeti, da sem zdrava prispela nazaj v andaluzijsko prestolnico. S hvaležnostjo zaradi tega malega čudeža sem laže sprejela tudi konec počitnic.

Moja nejevolja nad povratkom v Seviljo je bila zagotovo povezana tudi s prepričanjem, da se bom morala po premoru ponovno privaditi na življenje v tujem mestu. To prepričanje pa se je takoj izkazalo za zmotno. Vsi smo najbrž že kdaj doživeli tisti čudovit občutek, ko po dolgem času spet srečaš starega prijatelja in se ti zazdi, da od zadnjega pogovora z njim ni minil niti en dan. Nekako tako je bilo ob mojem prihodu v Seviljo, mesto me je sprejelo vase kot staro znanko in v trenutku sem se počutila doma, kot da bi se še včeraj zadnjič sprehajala mimo znamenitega stolpa Torre del Oro.

Ker sem v Seviljo prispela na praznik svetih treh kraljev, 6. januarja, je bilo mesto še vedno odeto v božično okrasje, od kakršnega sem se poslovila dva tedna prej. Na ulicah je bilo še vedno polno stojnic z znamenitimi churrosi in drugimi sladkimi prigrizki, za katere sklepam, da bodo izginile ravno tako nenadoma, kot so se v začetku decembra pojavile.

Sveti trije kralji so dobri možje, ki v noči na vigilijo svojega praznika španskim otrokom nosijo darila, tako kot pri nas točno en mesec prej počne sveti Miklavž. Ta običaj sem poznala, nisem pa vedela za tradicijo, ki baje obstaja v vseh španskih mestih, da prihod kraljev na vigilijo obeležijo tudi s sprevodi mask in vozov, ki so zelo podobni našim pustnim povorkam. Imela sem srečo, da v Sevilji priredijo sprevod kar dvakrat: na vigilijo, 5. januarja, po ulicah v središču mesta, dan kasneje pa v Triani, znamenitem okolišu na drugi strani reke Gvadalkivir, kjer se nahaja tudi moje študentsko stanovanje. Ob ogledu sprevoda v Triani sem pomislila, da bi bilo res škoda, če bi iz domačih krajev poletela le dan kasneje in zamudila to posebno vzdušje.

Glavna razlika med našimi pustnimi povorkami in španskim sprevodom treh kraljev, ki ga imenujejo cabalgata, je ta, da maske ob mimohodu z vozov mečejo sladkarije in darila. Okrog mene je bilo vse polno seviljskih otrok z ogromnimi vrečami, ki so bile na koncu do vrha polne bombonov. Ne samo otroci, tudi odrasli vseh starosti so se navdušeno zalagali z vsem, kar je letelo z vozov. Tik pred mano je stala starejša gospa, ki se je brez zadržkov ravsala z veliko mlajšimi someščani, predvsem ko je z voza priletelo kaj zanimivejšega od sladkarij, na primer žoga ali barbika. Srčno upam, da ima gospa vnuke in si je igrače hotela izboriti zanje, vendar sem precej prepričana, da bi se v tem primeru vnuki veliko raje pridružili sovrstnikom in ne bi pustili, da jih babica nadomešča pri največji zabavi.

Tudi jaz sem se domov vrnila s polnimi žepi. Če nate dežujejo bomboni, navsezadnje nimaš veliko izbire: ali jih poskusiš ujeti, ali pa se jim moraš izogniti, saj preverjeno boli, ko te zadenejo v obraz. Katerega od njih si bom morda shranila v spomin na dan, ko sem po zaslugi španskih norčij po dveh letih pandemije spet okusila nekaj podobnega pustnemu vzdušju in si nabrala nove energije za soočenje z zadnjim in najnapornejšim mesecem študija na seviljski univerzi.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme