Slovesnost z nagovori uglednih osebnosti

Pred premierno uprizoritvijo drame Vinka Möderndorferja Vaje za tesnobo v režiji Jake Andreja Vojevca, ki je uvedla v letošnjo jubilejno sezono Slovenskega stalnega gledališča Trst, je bila v zgornjem preddverju Kulturnega doma v Trstu v petek, 16. novembra, slovesnost, ki je zabeležila 110-letnico ustanovitve Dramatičnega društva v Trstu, predhodnika današnega gledališča, ki neprekinjeno deluje od konca 2. svetovne vojne in je do sedaj prebrodilo kar nekaj kriz ob želji, da bi nadaljevalo svoje umetniško poslanstvo. Žlahtno glasbeno ozračje pred nagovori pomembnih osebnosti iz političnega sveta je ustvaril kvintet keltskih harf, ki ga sestavljajo gojenke Glasbene matice pod vodstvom prof. Tatiane Donis; nastopile so v sodelovanju društva Girotondo d’arpe. Pozdrav gostom v imenu gledališča je izrekel umetniški svetovalec SSG Danijel Malalan. Na večeru so bili prisotni ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Dimitrij Rupel, sekretar ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo, šolstvo in šport Aleksander Zorn, senatorka Tamara Blažina, predsednica Tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, predsednik pokrajinskega odbora Maurizio Vidali, podžupan mestne občine Trst Fabiana Martini, županja občine Dolina Fulvia Premolin, župan občine Repentabor Marko Pisani, predsednika Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Drago Štoka in Rudi Pavšič. Večera se je udeležilo tudi veliko drugih predstavnikov iz političnih in kulturnih krogov, med temi je bilo mnogo gledališčnikov – tudi direktor SNG Nova Gorica Jožko Čuk – in seveda umetniška vodja SSG Diana Koloini ter vsi predstavniki Upravnega sveta SSG s predsednico Majo Lapornik, ki je prva nagovorila zbrano občinstvo. Poudarila je, da je vsaka premiera nove umetniške sezone “za vsako gledališče v vsakem prostoru in času praznik, saj vedno znova dokazuje, da se moč umetniške izpovedi ne da niti zatreti niti ustaviti”. Ta letošnja premiera je prežeta še s ponosom ob praznovanju 110-letnice našega gledališča, “ki je izraz slovenske narodnostne skupnosti v vseh treh pokrajinah naše dežele in prav vseh njenih ljudi”, je povedala Lapornikova. Gledališče pa je vselej odprto tudi za italijanske gledalce. Med drugim je naglasila, da naše gledališče verjame “v sodobno estetsko govorico in zmore v njej spregovoriti tudi o današnjih dneh”. Bežno je preletela dolgo pot gledališkega ustvarjanja, ki v Trstu sega v l. 1874. Kljub prazničnemu trenutku ni mogla mimo današnjih negotovih časov, ki s seboj prinašajo odrekanje in siromašenje ponudb, klestenje razpoložljivih sredstev, ki “prihajajo z veliko zamudo ali sploh ne pridejo”. V teh razmerah, je dejala Lapornikova, je delo v gledališču “vaja za tesnobo”, ki je “skupna tesnoba trenutka, ki ga vsi doživljamo, in hkrati tesnoba človekove eksistencialne biti, iz katere nam gledališče kaže vsaj kanček svetlobe. Zahvalila se je vsem, ki podpirajo napore in prizadevanja gledališča in verjamejo v njegovo temeljno poslanstvo in osvobajajočo moč. Za Lapornikovo je spregovorila podžupanja občine Trst Fabiana Martini, ki je podčrtala pomembno vlogo tega gledališča, “dragulja”, na katerega je ponosno vse mesto. Dotaknila se je teh hudih časov, ko je predvsem kultura pod udarom. Zaželela je, da bi predvsem največji kulturni narodni skupnosti, ki živita v Trstu, italijanska in slovenska, nadaljevali dialog tudi preko gledališča.
Pred mikrofon je stopila tudi ministrica Ljudmila Novak, kar je dalo večeru še bolj slovesen pečat. “Slovenija si želi, da bi vse Slovence povezala kot en narod v enotno narodno telo. Zato namenja veliko svojih simpatij vsem Slovencev, ki živijo v vseh štirih sosednjih državah, in Slovencem po svetu. Ves čas si tudi prizadeva, da bi se Slovenci tam, kjer živijo, počutili dobro, lepo, domače in da bi bili kar se da v najboljših odnosih z večinskim prebivalstvom”. Zato je vesela, da se tu v Trstu pozitivni odnosi izboljšujejo. Poudarila je, da so seveda žalostni, ker se kar nekaj let Slovenci v Italiji srečujemo s finančnimi problemi, kar vzbuja tesnobo, negotovost. Ob dobrih novicah iz Rima pa je voščila, da bi gledališču uspelo prebroditi tudi to krizo in da bi v Sloveniji in v vseh tudi lokalnih političnih silah čutili zaveznike, saj slovenske kulturne ustanove v Italiji opravljajo izredno pomembno vlogo. Ne samo, da so v oporo slovenstvu, ampak opravljajo tudi povezovalno vlogo. Poudarila je še izrednost jubilejne 110-letnice in vztrajnost, ki jo je gledališče pokazalo v nelahkih časih. Ministrica Novakova je še pristavila, da verjame, da bo gledališče vztrajalo naprej, in zaželela, da bi vanj prihajali tudi gledalci iz Slovenije. Da bo na tak način gledališče v Trstu mesto srečevanja, kulturne obogatitve in boljših medsebojnih odnosov.
Na oder je stopila tudi predsednica tržaške pokrajine Marisa Teresa Bassa Poropat – pokrajina je namreč ustanovna članica gledališča -. Tudi ona se je dotaknila finančnih težav in se zahvalila vsem, ki so se trudili in se še trudijo za ohranitev tega gledališča. Prepričana je, da vlagati v kulturo je zmeraj pomembna naložba. Poudarila je sodelovanje slovenske in italijanske skupnosti, saj je sezona tako zasnovana, da lahko zadosti potrebam vseh. Nekaj besed je izrekel tudi sekretar Aleksander Zorn, ki je podčrtal, da je gledališče v Trstu središče tukajšnjega slovenstva. Tržaško gledališče ni bilo nikoli nekaj, kar sodi le med Slovence čez mejo. Je kvalitetno, močno in prisotno. Spomnil je, da je bil v tem gledališču v 80. letih dramaturg in kako je bila ta gledališka družina drugačna kot tiste v Sloveniji, bolj požrtvovalna. Zato je prepričan, da bo še tako in da bo gledališče zdržalo kljub težavam. Obljubil je, da bodo naredili vse, da ne bo kdaj prišlo do tega, da bi zamrlo. “Delajte še naprej, mi vas podpiramo”! je končal svoj nagovor sekretar Zorn.
Na petkovem večeru so odprli tudi razstavo obnovljenih lesorezov s kmečkimi motivi, pa tudi gledališkimi prizori umetnika Avgusta Černigoja iz l. 1964, ki so krasili malo dvorano Kulturnega doma. Nujno potreben restavratorski poseg je omogočila družba KB1909, restavriral jih je mojster Edoardo Pirusel. Malalan je v imenu gledališča pozdravil prisotna predstavnika nadzornega sveta KB Karla Devetaka in umetnostnega kritika Joška Vetriha, ki je spremljal restavratorsko delo. Z na novo pridobljenim sijajem bodo Černigojeve umetnine odslej spet krasile tržaški Kulturni dom.
Iva Koršič

SSG / Ob 110-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Trstu

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme