Slovenski festival kamišibaja tokrat v Gorici
Pestro tridnevno dogajanje v mestnem središču
Prejšnji konec tedna je Gorico obogatil 12. slovenski festival kamišibaja, to je prestižna prireditev, ki se letno prireja v Sloveniji. Dogajanje se je zvrstilo v treh dneh. V petek je bil predfestivalni večer v Palači de Grazia, v soboto festivalni program pri Močnikovem domu in v nedeljo še podelitev priznanj na isti lokaciji.
Slovenski festival kamišibaja je v Sloveniji zelo odmeven. Ta združuje najboljše kamišibajkarje in njihove zgodbe, ki se potegujejo za najvišjo nagrado, to je zlati kamišibaj. Festival je namreč tekmovalnega značaja, kar pomeni, da so kamišibaji bili izbrani na predfestivalski selekciji oz. regijskih tekmovanjih, med prireditvijo pa jih je ocenila komisija. To je sestavljalo troje žena, režiserka Jasmin Kovic, igralka, pisateljica in pesnica Nataša Konc Lorenzutti ter akademska slikarka in ilustratorka Ana Zavadlav.
Kamišibaj je japonski izraz za papirnato gledališče. To je umetniška zvrst, ki vključuje pripovedovanje zgodb ob premikanju papirnatih ilustracij. Kamišibajkar, oseba, ki predstavlja zgodbo, uporablja butaj, mali leseni odrček, s katerim očara gledalce. Na Japonskem je bil v preteklosti butaj na kolesu, kar je omogočalo kamišibajkarju, da se je lažje premikal in priklical pozornost širšega občinstva. To umetniško zvrst je mag. Igor Cvetko začel širiti najprej v Sloveniji, potem pa tudi širom po Evropi.
V Gorico je kamišibaj prvič prišel leta 2021 s prvim kamišibaj dnevom. To je bila velika novost v mestu. Prireditev je zaobjemala tri sklope predstav, dva namenjena otrokom in družinam, zadnjega pa odraslim. Odziv obiskovalcev je bil pozitiven, kar je prepričalo organizatorje, da so priredili kamišibaj dneva tudi leta 2022 in 2023.
Dvanajsta obletnica festivala je potekala s pomočjo projekta Storie di carta – Zgodbe na papirju, ki ga je financirala Dežela Furlanija – Julijska krajina. Nosilec projekta je Kulturni center Lojze Bratuž, ki je skupaj z občinama Gorica in Nova Gorica omogočil, da je kamišibaj prispel v Evropsko prestolnico kulture 2025. Zahvala gre Skupnosti družin Sončnica z gledališko skupino O’Klapa za vsestransko pomoč in napovedovanje; tridnevni festival sta povezovala člana gledališke skupine Ema Terpin in Marco Fior. Zahvala gre tudi sooorganizatorjem, društvu Kamišibaj Slovenije, Narodni in študijski knjižnici Trst-Gorica, Državnemu izobraževalnemu zavodu Cankar-Vega-Zois, CTA – Centro regionale teatro animazione e figure, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Zvezi slovenske katoliške prosvete ter Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V petek, 6. 9., je v goriški Palači de Grazia potekal predfestivalski dogodek z naslovom Parole e disegni sul 900 Goriziano – Pripovedi med sliko in besedo 20. stoletja na Goriškem. Na prizorišču so se vrstili kamišibaji v treh jezikih: slovenščini, italijanščini in furlanščini. Nastopale so nekatere kamišibajkarice, ki so tekmovale na festivalu, članice skupine Furje z burje in otroci iz vrtca Mavrica iz Bračana. Večer je bil duhovit, saj so bili kamišibaji zelo različni, predstavljali so pesmi, poezije in biografije goriških osebnosti. Obiskovalce je navdušilo medgeneracijsko vzdušje, ki se je ustvarilo med sodelujočimi. Kamišibaj je s petkovim večerom uradno stopil v mesto in se približal tudi neslovensko govorečim poslušalcem, ki so imeli možnost spoznati to zelo posebno gledališko zvrst. Večerni dogodek se je sklenil z bučnimi aplavzi in s tem odprl vrata 12. slovenskemu festivalu kamišibaja.
V soboto, 7. 9., se je začel uradni del festivala s tridelnim programom. Slavnostno odprtje se je pričelo ob 11. uri na travniku zraven Močnikovega doma, za cerkvijo sv. Ivana v Gorici. V Gorici je nastopilo 35 kamišibajev in kar šest izmed teh prihaja iz Goriške.
Prvi sklop predstav je bil namenjen družinam. Zvrstilo se je dvanajst kamišibajev z različno tematiko. Najprej je na oder suvereno stopila gospa iz Moravške doline, kot zadnja pa ga je zapustila kamišibajkarica iz Vipavske. Pripovedovanje je bilo večkrat v narečju: gorenjskem, vipavskem, doberdobskem in še iz drugih koncev Slovenije. Otroci in tudi odrasli med občinstvom so prisluhnili ljudskim pravljicam o živalih, poezijam za otroke in prikupni pravljici o čarovnici in njenih pomočnicah. Sledil je premor, ko so organizatorji z gospo Katerino Ferletič na čelu popeljali kamišibajkarice in spremljevalce na ogled mesta Gorice in tudi Nove Gorice.
Ob 18. uri se je program nadaljeval z drugim delom, ki je bil ravno tako namenjen družinam. Spet se je zvrstilo dvanajst kamišibajev, to število se je večkrat ponovilo in magično delovalo v tej septembrski soboti. Otroke so navdušili s klasično pravljico o zajčku in tudi z modernejšo različico zgodbe čevljar in smrt. Ilustracije, ki so kukale skozi butaj, so bile raznolike, nekatere so odsevale črno in belo paleto, druge so delovale bolj stripovsko, tretje pa zelo barvito. Par iz Bele krajine je predstavil zgodbo o vaškem posebnežu z glasbeno spremljavo. Spet je sledil kratek premor, med katerim so obiskovalci lahko sledili odprtju razstave ilustracij zlatega kamišibaja 2023. Naslanjal se je na ljubezenska pisma med Kajuhom in njegovo ljubico Silvo. Prisotna je bila tudi ilustratorka Uršula Skornšek.
Zvečer, ob 21. uri, je bil na vrsti še večerni program za odrasle. Tokrat se je starejšemu občinstvu predstavilo 11 ustvarjalcev, ki so si v okviru butaja zamislili drugačne, bolj zrele in hudomušne tematike. Nekateri kamišibajkarji so se predstavili s klasično recitacijo poezije slovenskih avtorjev, npr. Ljubke Šorli, Svetlane Makarovič, ali s pesmijo v prozi Alojza Rebule. Med obravnavanimi temami so bili tudi feministični pogled na svet, hudomušna zgodba o kokoši v prleški govorici in erotična ljubezen. Program je zaključila slovenska predstavnica iz avstrijske Koroške, ki je prisotne vključila v svoj kamišibaj, da so se iz srca nasmejali.
Festival se je nadaljeval še v nedeljo v dopoldanskih urah. Ob 11. uri je potekala okrogla miza z naslovom Kamišibaj onstran slovenskih državnih meja v Močnikovem domu. Kamišibajkarji, kamišibajkarjice, organizatorji in spremljevalci so se v umirjenem, prijetnem vzdušju pogovarjali o razvoju in vlogi kamišibaja v današnjem svetu. Pogovor sta vodila mag. Igor Cvetko in izr. prof. Jelena Sitar. Navezovali so se tudi na kamišibaje ustvarjalcev izven slovenskih meja, poudarili so njihovo razširjenost na Goriškem in razne projekte, ki skušajo vključiti tudi italijansko publiko v svet kamišibaja. Ustavili so se še ob pomenu kamišibaja za prleški jezik in tudi ob njegov začetek na avstrijskem Koroškem. Za oboje pa je izhodišče ljudska zakladnica. Izr. prof. Jelena Sitar je poudarila, da lahko zgodba, ki je zelo lokalna, s pomočjo kamišibaja preseže nešteto mej (geografskih in tudi vsebinskih) ter zaživi na državni in tudi mednarodni ravni ter tako doseže nove razsežnosti in, seveda, povezuje.
Ob 12. uri so tekmovalci v umirjenem vzdušju pričakali podelitev nagrade in posebnih priznanj. Komisija je z zelo poglobljenimi utemeljitvami podelila posebna priznanja Jerci Cvetko, Silvi Karim, Juretu Engelsbergerju, Katerini Ferletič in Metki Damjan za prepričljivo in sporočilno nabito izvedbo. Nagrado zlati kamišibaj 2024 pa je prejela Dragica Ropret Žumer z gorenjsko ljudsko pravljico Šuštar in smrt, ki je z umirjenim tempom pripovedi, usklajenostjo med časom in prostorom ter z domišljenimi detajli v ilustracijah prepričala komisijo in poslušalce.
V Gorici se je tridnevni festival zaključil v prazničnem in prijetnem vzdušju. Kamišibajkarje in organizatorje je dogodek gotovo obogatil in oplemenitil. Dogodek je bil tudi velika spodbuda za vključitev mlajših generacij v svet kamišibaja, prav tako pa znak, da se na Goriškem kamišibaj zelo razvija in je zelo priljubljen. V letu 2025 bo Slovenski festival kamišibaja spet potekal v Gorici v okviru težko pričakovane Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Vse lepo vabimo tudi na njegovo naslednjo izvedbo!
