Slovenske šole na Primorskem v monografijah prof. Marije Kacin

Društvo slovenskih izobražencev je v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst – Gorica – Videm priredilo prejšnji teden večer o problematiki slovenske šole, saj naj bi bila ta steber za gojenje slovenske identitete. Ob tej priložnosti so predstavili dve monografiji prof. Marije Kacin. Prva je izšla lani pri Goriški Mohorjevi družbi z naslovom Primorska šola na prepihu . Ob 65-letnici obnovitve. Drugi zvezek pa je izšel letos v samozaložbi. Avtorica je dolga leta poučevala italijanščino na slovenskih šolah, posveča se raziskovalni dejavnosti in prevaja iz slovenščine v italijanščino in obratno. V obeh zvezkih je posvetilo, in sicer vsem, ki so nesebično vlagali svoj trud v prid slovenski šoli.
V Peterlinovi dvorani se je z avtorico pogovarjala prof. Zaghet, ki je najprej osvetlila podrobno tematiko posamezne knjige. Prva monografija zgodovinsko obravnava dogodke od konca prve svetovne vojne do konca šestdesetih let oziroma obnovitve; poudarek je na človeškem elementu, in sicer na posameznikih, ki so si prizadevali za obnovitev, na pomenu, ki ga je imelo šolanje v maternem jeziku za slovenskega človeka v določenem obdobju, in pa šolo na Primorskem. V knjigi najdemo originalne dokumente italijanskih oblasti in zavezniške vojaške uprave, ki jih je avtorica prevedla v slovenski jezik. Kot je dejala prof. Zaghet, so v knjigi opisane tri različne tipologije italijanskih duhovnikov: od naklonjenih, do mlačnih do Slovencev ter skrajnežev in fizično nasilnih.
Tudi italijanski učitelji so bili večinoma brez posluha za slovensko problematiko in so na učencih, če so jih slišali govoriti v slovenskem jeziku, preizkusili svoje pesti ali so se znesli nad njimi na kak drug način. Prof. Zaghet je v knjigi presenetilo prav navajanje imen in priimkov. Ne gre za dokumentarno vrednost, ampak za trenutek odgovornosti, saj pogosto skrivamo posameznike v “maso”. Prvi zvezek se konča z zakonoma iz let 1961 in 1973, ki sta postavila slovenski jezik iz pogovornega v ustavne okvire, in z odlomki iz literarnih del ter zgodovinskih raziskav.
Prof. Kacin se je po zahvalah prisotnim osredotočila na dve pomembni stalnici, ki sta jasno razvidni v našem šolstvu. To so na eni strani stalne ovire, istočasno pa prizadevanje naših ljudi za slovensko šolo in njeno obrambo. Primer tega je zgodovinski trenutek, ko so leta 1945 naši ljudje našli skupni jezik in premostili ideološka razhajanja. Takrat je Primorski dnevnik objavil poziv, naj se dijaki vpišejo v slovenske šole in z množičnim vpisovanjem je bil izpolnjen prvi pogoj za ustanovitev slovenskih šol.
Druga monografija predstavlja bralcem zgodovinsko ozadje šolstva od druge polovice šestdesetih let do sedanjosti. Tako se poglobimo v “revolucionarno leto” 1968, ko je prišlo do večje demokratizacije šole in prevrednotenja odnosov, ki jih ima šola z dijaki in starši, pa tudi v vprašanje Benečije in ustanovitve dvojezične šole v Špetru, ne nazadnje pa še do zaščitnega zakona in padca meje med Slovenijo in Italijo kot nov izziv celotnega primorskega prostora.
Avtorica monografij o šolstvu je ob koncu primerjala kakovostne priprave, ki jih je nekoč nudila šola za vključitev mladih v sodobni svet, z današnjo šolo, ki pa oblikuje krhke posameznike, iluzije katerih se ob prvem stiku z realnostjo v trenutku razblinijo.
Šin

Društvo slovenskih izobražencev

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme