Slovenska šola in učenje slovenskega jezika

Piše: Katarina Visintin

Gorica / Dijaški dom in Slori

Dijaški dom Gorica je v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom v četrtek, 31. marca 2022, organiziral petnajsto srečanje slovenskih šol. Organizacije letošnje izvedbe se je udeležila tudi večstopenjska šola v Gorici. Na srečanju sta bila prisotna ravnatelj Slori-ja Devan Jagodic in ravnatelj večstopenjske šole Davide Clodig. Psihologinja in psihoterapevtka Susanna Pertot pa se zaradi bolezni ni mogla udeležiti predavanja.

Kristina Knez, ravnateljica Dijaškega doma, je v uvodnih mislih poudarila, da je “jezikovna strategija uspešna, samo če jo bomo uveljavljali dosledno in v mreži vseh okolij, v katerih sprejemamo učence slovenskih šol.” Dalje je besedo prevzela jezikoslovka Matejka Grgič (na sliki), raziskovalka Slori-ja in profesorica slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani. Prisotnim staršem je najprej predstavila razna lažna prepričanja, ki jih večina ima pri učenju novega jezika. Obrazložila je, da otroci razvijajo v šoli le 30% svojih jezikovnih zmožnosti. Tekoče in pravilno obvladanje jezika pridobijo pri vsakdanjem pogovoru v izvenšolskih situacijah. Pomembno je, da se starši zavedajo, kako učenje novega jezika zahteva veliko truda tudi pri otrocih; to namreč ni proces, ki bi potekal spontano. Pomembni so vztrajno učenje, branje, poslušanje in pogovor. Mladi morajo zato biti neprestano v stiku z novim jezikom in mu biti izpostavljeni v najrazličnejših vsakdanjih situacijah.

Uvodnemu delu so sledili posegi staršev. Jezikoslovka je spretno odgovorila na vprašanja in dvome navzočih. Staršem je na primer priporočala, naj otroke izpostavijo tudi slovenskemu narečju, če je to le mogoče. Vsaka oblika stika s slovenskim jezikom pozitivno vpliva na otroka in mu pomaga hitreje napredovati. Katerikoli stik, najsi bo ta preko risanke in filma, poslušanja glasbe, branja revije ali igranja z mobilnim telefonom, je vir novih izrazov in tudi ne pogostih besed. Pri učnem procesu imajo seveda pomembno vlogo tudi starši. Pomembno je, da otroku nudijo pomoč, a pri tem mu prepustijo večino odgovornosti v reševanju šolskih nalog in razumevanju novih snovi. Samostojen začetek je namreč temelj za nadaljnjo uspešno študijsko pot.

Kot je na začetku povedala že ravnateljica Kristina Knez, so taka predavanja res primerna ne samo za italijanske starše in vse starše nasploh, ampak tudi za širšo zamejsko skupnost. Učenje novega jezika je proces, ki traja vse življenje. Pot je dolga in nedvomno zahteva veliko truda. S pravim pristopom pa je mogoče znatno napredovati in doseči tudi vse zastavljene cilje.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme