Slovenija

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je priredila simpozij o spravi!

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je priredila simpozij o spravi!

Piše Marijan Drobež / Prvič udeležena ena najpomembnejših ustanov v Sloveniji

Z zadovoljstvom in zadoščenjem pišemo, da je zaskrbljenost zaradi zmanjšanja pozornosti in skrbi pri omejevanju oziroma za odpravo novega virusa covid-19, na kar smo opozorili v prejšnji številki Novega glasa, bila razumljena in utemeljena. Ko so 17. junija okužbo potrdili pri osmih ljudeh, kar je bilo največ v enem dnevu od 29. aprila dalje, so Nacionalni inštitut za javno zdravje, voditeljica svetovalne skupine za novi virus pri ministrstvu za zdravje prof. dr. Bojana Beović, minister za zdravje dr. Tomaž Gantar, vladni govorec veleposlanik Jelko Kacin in premier Janez Janša javnost obvestili, da so se prebivalci Slovenije po odpravi večine omejevalnih ukrepov zoper virus preveč sprostili pri svojem obnašanju, kar bi lahko povzročilo nov val okužb. Poudarili so nujnost samozaščitnega življenja in ravnanja, ki lahko prepreči nove vnose in okužbe z virusom covid-19. Vlada je zaradi obnovljene grožnje z epidemijo virusa sprejela novo usmeritev in določila nove stroge ukrepe zoper prihajanje potnikov v Slovenijo iz držav, v katerih imajo veliko okužb. To so zlasti Srbija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo. Za vstop v Slovenijo iz omenjenih držav, pa tudi iz večjega števila drugih, ki so na tako imenovani rdeči listi, je odslej obvezna 14-dnevna karantena, ta je obvezna tudi za potnike, ki so slovenski državljani. Prav tako je za vstop v Slovenijo zahtevano potrdilo o negativnem testu potnika glede na okužbo z novim virusom, ki mora biti izdano v eni izmed držav članic Evropske unije in ne sme biti starejše od treh dni. Morebitni ponaredki tega dokumenta, ki so se že pojavili, bodo strogo kaznovani. Nasploh pa vlada slovenskim prebivalcem odsvetuje potovanja v države s poslabšano epidemiološko sliko, med katerimi so, kot že zapisano, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo. Hrvaška in Italija ostajata na tako imenovani zeleni listi, kar pomeni, da je prehajanje meje z obema bližnjima državama še naprej prosto.
V obdobju razburkanih političnih pretresov in krize v Sloveniji je koristno presenetila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Priredila je simpozij o spravi z izhodišči in cilji, ki so jih oblikovali akademik dr. Tadej Bajd, akademik dr. Tine Hribar, akademik dr. Jože Krašovec in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Peter Vodopivec. Na simpoziju so se spraševali, “če smemo upati, da bomo v Sloveniji kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave. Ali še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da ‘koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’ in da bomo tudi doma kdaj živeli spravno. Ali še lahko dosežemo argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske dogodke v preteklosti. Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno, čeprav ne v človeka presegajoči čisti ljubezni, pa vendar brez ubijalskega sovraštva”. Število udeležencev in nastopajočih na simpoziju je bilo omejeno na manjšo skupino, saj po trditvi organizatorjev večjega števila zdravstvene razmere, nastale zaradi virusa, niso dopuščale. Je pa na simpoziju sodelovala dr. Spomenka Hribar, filozofinja, sociologinja in publicistka, ki je v Sloveniji domnevno prva utemeljila nujnost sprave. Ni pa bilo povabljenih nekaterih drugih izvedencev, ki bi s svojimi mnenji, izkušnjami in pogledi lahko vsebinsko dopolnili in obogatili simpozij. Organizatorji na simpozij niso povabili nobenega sodelavca Študijskega centra za narodno spravo, tudi ne predsednika in podpredsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Jožeta Dežmana, kot tudi ne dr. Janeza Juhanta, ki vodi Združenje ob Lipi sprave, in tudi ne predstavnika Zaveze, revije za duhovna, kulturna in politična vprašanja sedanjosti in preteklosti – s posebnim ozirom na krizo slovenstva po boljševiški revoluciji in državljanski vojni.
V nedeljo, 21. junija, je minilo natanko sto dni, odkar so v koalicijskih strankah SDS, SMC, NSi in DeSUS prevzeli vodenje države. Začela je delovati takoj po razglasitvi epidemije z novim koronavirusom oziroma boleznijo covid-19. Uspešno je zajezila virus in bila pri tem deležna priznanj z vsega sveta. Od tedaj dalje pa sprejema ukrepe, ki naj zagotovijo odpravo ovir, nastalih z virusom, ter nov zagon slovenskega gospodarstva in družbe. Delovanje vlade je po večinskem mnenju slovenske javnosti dobro, občasno celo odlično. Vendar pa obstajajo tudi nasprotniki vlade in nove koalicije. Toliko negativizma, kot so ga razni nasprotniki izvajali in širili v stotih dneh delovanja vlade, ni bilo ne proti prvi ne proti drugi Janševi vladi. Narašča zavzetost raznih političnih skupin v nameri, da bi ulica s pestmi postavljala vlade, namesto da bi o njih odločili na volitvah. Jože Biščak, odgovorni urednik tednika Demokracija, je zapisal, da so se proti vladi zarotili tudi mediji, pri čemer da prednjači javna RTV Slovenija. Vsak njen prispevek o novi vladi je bil namenjen temu, da se ne postavijo pod vprašaj le njena politika in ukrepi, ampak tudi legitimnost te desnosredinske vlade. Tudi dr. Janez Juhant, predsednik Društva Združeni ob Lipi sprave, zatrjuje, da RTV Slovenija spodkopava dobro delovanje vlade. Časnikarka, političarka in narodna delavka Erika Jazbar je v novi številki Slovenskega časa, ki je časopis za družbo in kulturo, sicer pa priloga tednika Družina, zapisala, “da je v Sloveniji bilo zaznati strah pri tistih, ki se bojijo, da bi bila nova vlada uspešna in da bi državljani začeli sprejemati dejstvo, da je menjavanje barve oblasti, ki je temelj demokracije, nekaj normalnega. Verjamem tudi, da je po treh desetletjih prepočasne preobrazbe v matičnem prostoru le napočil čas tistih, ki verjamejo v zahodno demokracijo, v slovensko državo, in se ne sramujejo slovenske zastave”. Odrezav pa je bil in neposreden poslanec Socialnih demokratov Marko Koprivc, ki je vladi posmehljivo sporočil, “da je parlamentarna večina njena, ulice pa so od opozicije”.
V Sloveniji je 25. junija praznik, dan državnosti. Obeležuje spomin na 25. junij leta 1991, ko je Slovenija v formalno-pravnem pogledu postala neodvisna država. Na ta dan sta bili v tedaj še delujoči Skupščini sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Razglašeni sta bili naslednji dan, to je 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Dva dni kasneje (po nekaterih pričevanjih na Primorskem že en dan prej, op. a.), 27. junija 1991, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna. V njej je Slovenija ohranila svojo neodvisnost.

27.06.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!