Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (33)

Piše: Mojca Petaros

Kaj pa bom pogrešala iz Sevilje?

Nekoč sem nekje prebrala, da je dom tisto, kar pogrešaš, ko te ni tam, in ta misel mi je zelo blizu. Poskusila sem določiti, kdaj se je Sevilja iz tujega mesta spremenila v moj dom. Morda ko sem se nehala izgubljati na poti domov iz supermarketa. Ali ko sem se privadila na svojo sobico in na novo kuhinjo. Ko so se sostanovalci iz neznancev spremenili v sopotnike, na katere lahko računam v težavah. Pomemben mejnik je zagotovo tudi trenutek, ko spoznaš, da ti za potepanje po mestu ni več treba tiščati nosu v zemljevid na telefonu.

Ob slovesu od Sevilje, ki je bilo, kljub temu da se je vedno prijetno vrniti v domače okolje, zelo grenko, pa ni bilo več težko razumeti, zaradi česa sem se v tem mestu začela počutiti kot doma. Kar bom najbolj pogrešala, so ljudje, ki sem jih v tej izkušnji spoznala.

Ko se znajdemo sami sredi tujine, so nam v oporo številni vrstniki, ki se soočajo s podobno izkušnjo, z istimi strahovi, pričakovanji in željami. Zato sploh ni čudno, da se kljub relativno kratkemu času, ki ga preživimo skupaj, med nami stkejo tesne prijateljske vezi. Vezi, ki jih bo neizogibno ogrozila razdalja, na kateri se bomo znašli po nekaj mesecih ali največ letu dni.

Med svojimi izkušnjami bivanja v tujini sem doživela marsikaj. Veliko lepih spominov sem ustvarila z ljudmi, ki so z mano delili le en večer. Z nekaterimi “priložnostnimi” prijatelji sem izgubila stik že v času izmenjave, z nekaterimi se najverjetneje odslej, ko sem odpotovala, ne bom več slišala, je pa tudi nekaj takih, za katere sem prepričana, da mi bodo ostali za celo življenje, četudi se bomo lahko srečali le enkrat letno ali celo manj.

Ob odhodu na izmenjavo vse svoje življenje za nekaj časa preseliš na drug konec sveta. Nekateri ves čas ohranjajo zavedanje, da gre za selitev za določen čas, drugi pa raje ne mislimo na konec in se popolnoma prepustimo novostim, ki nas obdajajo. Menim, da se študentje iz prve kategorije fizično resda preselijo drugam, z glavo pa ostanejo zakoreninjeni v domačem okolju, kar jim gotovo olajša vrnitev iz tujine, obenem pa pomeni tudi izgubljeno priložnost, saj ne morejo popolnoma izkoristiti bogastva, ki ga prinaša pristen in neposreden stik z različnimi kulturami. Sama sem zadnji mesec svoje izmenjave preživela predvsem v družbi prijateljic iz Nemčije, Poljske in ZDA. Večkrat so nas ljudje vpraševali, od kod smo, in bili presenečeni, ko so slišali tako raznolik odgovor. In res se je tudi meni marsikdaj zdelo presenetljivo, kako dobro se razumemo, kljub temu da smo odraščale na različnih koncih sveta in si v marsičem sploh nismo podobne.

Erasmus študentje dobro vedo, kako visoka je cena tega, da imaš rad ljudi z vseh koncev sveta. Se je res vredno iskreno spoprijateljiti z osebami, ki tako kmalu ne bodo več mogle biti del našega življenja? Jaz na to vprašanje odgovarjam s prepričanim ja, predvsem v današnjem času, ko je tehnologija zelo olajšala ohranjanje stikov, pa tudi potovanja so veliko dostopnejša.

Moja mama je bila na Erasmusu pred skoraj tridesetimi leti. Ko mi pripoveduje o tem, se vsakič nejeverno sprašujem, kako je lahko preživela v tujini brez pametnega telefona, brez Googlovih zemljevidov in vseh drugih pripomočkov, ki ti jih nudi. Prepričana sem, da sama tega ne bi zmogla. Zdaj pa sem prepričana še, da bi se moje težave nadaljevale tudi po vrnitvi iz tujine, ko bi grozno pogrešala vse prijatelje, saj bi se nenadoma znašla daleč od njih in brez možnosti, da jim pišem ali jih vidim vsaj prek družbenih omrežij.

Erasmus ima torej tako pozitivne kot negativne posledice. Negativna plat je življenje daleč od ljudi, ki so nam pri srcu: to še bolj od mene občutijo tisti, ki so poleg prijateljskih razvili tudi ljubezenske stike in se morajo neizbežno soočiti s težkim razmerjem na daljavo ali bolečim razhodom. Pozitivna plat pa je priložnost ponovnih srečanj v neznanih krajih. Obiskovanje prijateljev iz drugih držav je že postalo moj najljubši način potovanja, saj je bolj avtentično od običajnega turističnega izleta, poleg tega pa je odlična priložnost za ponovno srečanje z ljudmi, ki jih na žalost ne moremo videvati dovolj pogosto.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme