Slovenka iz Italije … nazaj v mednarodno okolje (1)

Saj vem, da na svetu obstajajo organizirani ljudje, ki svoje dneve načrtujejo vnaprej. Ki lepih rokovnikov ne kupujejo samo za okras, ampak se dejansko držijo vsega, kar zabeležijo vanje. Ki ob odhodu od doma vedno preverijo, ali imajo s sabo denarnico, ključe in vse ostalo, čeprav jim tega ne bi bilo treba, saj niso tip človeka, ki bi sploh lahko pozabil kaj tako bistvenega.

Ena najdragocenejših pisateljskih veščin je po mojem mnenju sposobnost, da se vživiš v kožo druge osebe, naj bo še tako različna od tebe. To je edini način za ustvarjanje zanimivih in raznolikih literarnih likov. To mi gre kar dobro od rok … Vendar priznam, da se težko poistovetim s pravkar opisano kategorijo ljudi. Saj vem, da na svetu obstajajo organizirani ljudje, ampak moja nesposobnost organiziranega upravljanja z vsakodnevnim življenjem je tolikšna, da si včasih res težko predstavljam, kako za vraga to komu uspeva. Obstoj organiziranih ljudi se mi zdi podoben obstoju samorogov ali drugih mitoloških bitij.

Dober primer moje neorganiziranosti so potovanja. Vem, da se je treba organizirati vnaprej: da moram kovčke pripraviti dovolj zgodaj, da lahko še dokupim, če mi kaj manjka. To velja predvsem za dolga potovanja – ko se ne odpravljam na tedenske počitnice, pač pa na večmesečno bivanje v tujini. Tako potovanje zahteva več priprave, zato bi morala biti ta tudi bolj učinkovita.

Ko sem pred kratkim spet pakirala tri velike kovčke, sem razmišljala, da je skoraj neverjetno, da po dveh izmenjavah v tujini med vsemi svojimi pustolovščinami še nisem pisala o tem: kako vse svoje imetje spraviti v letalu primerno prtljago. Seveda pretiravam, ko pravim vse svoje imetje. Malokdo ima dovolj malo stvari, da bi vse pospravil v nekaj kovčkov, kar nam sicer nekaj pove o današnjem kopičenju (ne)potrebnih stvari, ampak to bi bila že tema za drugo kolumno. Prav zato, ker mi vsega ne bo uspelo odnesti s sabo, je bila priprava prtljage še bolj stresna: kako naj se odločim, kaj potrebujem in česa ne? Do zdaj sem se vsakič malo uštela. V Seviljo sem se na primer septembra odpravila s kopico jesenskih oblek, ki so se izkazale za edine neuporabne: prva dva meseca sem rabila samo sveže poletne majčke, decembra pa se je od nikoder pojavila zima, ki me je ujela nepripravljeno in prisilila, da sem domače prosila za paket z volnenimi puloverji. Tudi tokrat me čaka menjava letnega časa. Zavita v zimsko bundo in tople puloverje se moram ukvarjati še s tem, kaj bom oblekla sredi julija, ko bo večina zimske opreme samo po nepotrebnem zasedala prostor v omari in kovčkih.

Ne glede na to, koliko časa prej začnem s kupčkanjem oblačil in pisanjem seznamov vsega potrebnega za na pot, bo noč pred odhodom moja postelja še vedno zasuta z oblačili, v kopalnici bom zaman iskala stvari, ki sem jih nekam založila po zadnjem potovanju, in tik pred odhodom na letališče bom še vedno brskala za slušalkami ali polnilcem.

Priznam, da se mi je že zgodilo, da sem zamudila vlak za v Ljubljano. Seveda je bilo malo neugodno, a sem pač počakala naslednji vlak ali koga od družinskih članov ponižno prosila za prevoz. Če bi zamudila letalo, za katerega sem kupila drago enosmerno karto, bi bilo neugodje precej večje. Tudi zaradi preteklih izkušenj adrenalinskega teka do letala se na letališče pač moram odpraviti dovolj zgodaj, ne glede na to, ali sem spakirala vse. In tako je bilo tudi tokrat: že med vožnjo do letališča sem se spomnila raznih malenkosti, ki jih bom prej ali slej pogrešala. Toda imela sem telefon, dokumente in denar, zato sem se lahko uspešno vkrcala in brez zapletov priletela v … Luksemburg.

Državica v osrčju Evrope se zelo razlikuje od krajev, v katerih sem bivala doslej, in v nekaj dneh mi je že prirasla k srcu. V Luksemburg sem prispela kot praktikantka prevajanja v Evropskem parlamentu. Da imajo tu sedež številne evropske institucije, je bila tudi bolj ali manj edina stvar, ki sem jo pred selitvijo vedela o tej državi. Zato me je še bolj pozitivno presenetila ugotovitev, da je Kirchberg – moderno okrožje, kjer ima poleg EU sedež še ogromno finančnih in drugih poslovnih organizacij – le eden od številnih obrazov tega multikulturnega kraja, prežetega z zgodovinskimi in kulturnimi zanimivostmi. Več o tem pa bom pisala v naslednjih mesecih.