Slovenci v zamejstvu in po svetu imamo pravico do svojega ministrstva

Dan slovenske kulture, ki ga je nabrežinsko kulturno društvo obeležilo v nedeljo, 3. marca 2013, v domačem kulturnem domu ob 120-letnici rojstva velikega pesnika Iga Grudna, je tokrat v nizu Prešernovih proslav, ki so se letos zvrstile v zamejstvu, imel poseben prizvok. Preprosto zato, ker je v svoji vlogi še zadnjič nastopila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospa Ljudmila Novak. Pomenljivost dogodku je dal tudi pisatelj Boris Pahor, ki je sklepni del svojega priložnostnega nagovora namenil zahtevi oziroma pravemu apelu, da bi nova slovenska vlada nikakor ne ukinila resorja v ministrski obliki, ki mu je bila doslej na čelu predsednica stranke Nova Slovenija. “Slovenci, ki živimo v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in po svetu, imamo pravico do ministrstva, ki nam ga mora naša matična domovina zagotoviti”, če se res ima za zaščitnico svojega celotnega narodnega telesa, je bil mnenja Boris Pahor.
Njegova prisotnost je bila na nabrežinski proslavi pravo presenečenje, ministrica Novakova pa je držala obljubljeno besedo in se z odra Kulturnega doma Igo Gruden ob poslednjem dogodku svojega mandata v naših krajih želela zahvaliti ne samo Nabrežincem, ampak tudi celotnemu zamejskemu prostoru za vse priložnosti, ob katerih je pobliže spoznala del slovenskega etničnega ozemlja. “V vaših srcih veje veliko domoljubja. To čustvo je znal izredno lepo upesniti domači pesnik Igo Gruden, čigar pesniški opus se pri vas prenaša iz roda v rod”, je dejala gostja.
Pesniško, zlasti pa etično držo nabrežinskega pesnika, ki jo je tako pretresljivo zajel v pričevanjski poeziji o taboriščni tematiki, je poudaril Boris Pahor. Grudnovi verzi o hudi izkušnji v taborišču na otoku Rabu morajo mlajše rodove voditi v smer treznega razmišljanja o pojmu svobode. Žal danes Evropa pozablja na žrtvovanje tisočerih bojevnikov za svobodo, ki so prav tako kot Židi umirali v italijanskih in nemških taboriščih med drugo svetovno vojno. Pahor se je tako navezal na besede svojega prijatelja, nedavno umrlega francoskega pisatelja in taboriščnika Stephana Hessla, ki je v svojem kratkem, a vsebinsko nenadomestjivem in slovitem pamphletu rotil mladino, naj nikakor ne dopusti teptanja pravic, naj nikakor ne obupa in naj se vselej upre zoper vsakršno zatiranje.
Dvorana KD Igo Gruden je bila tokrat premajhna, da bi lahko udobno imela v gosteh tako številno občinstvo domačinov, častnih gostov (med drugim devinsko-nabrežinskega župana Vladimirja Kukanjo in kulturno odbornico Marijo Brecelj, ki je podčrtala nenadomestljiv doprinos kulture zlasti v sedanjem kriznem obdobju) in svojcev pokojnega jubilanta, sina Primoža in hčerko Marijo. Bogat kulturni spored, ki ga je uvedla predsednica društva Mariza Skerk, je prikazal kulturni utrip društvenega delovanja. Ob plesnem intermezzu mladih baletk društvene skupine Releve' je osrednji program, ki ga je povezovala Jožica Forčič, temeljil na pevskem pridihu KD Igo Gruden. Pevski sestavi so zasnovali tokratni repertoar na besedilih Grudnovih pesmi. Mladinski pevski zbor pod vodstvom Mirka Ferlana in ob klavirski spremljavi Jana Grbca je zapel Maličevo skladbo Jadro in Arničevo Prvi april. Dekliški pevski zbor Kraški slavček pod vodstvom Petre Grassi pesem Čriček na vrtu, ki jo je Rado Simoniti napisal na besedilo Dore Gruden. Janko Ban pa je člane MePZ Igo Gruden vodil v interpretaciji dveh skladb Adija Daneva, tudi v tem primeru Grudnovih Na Krasu in Pravijo. Sklepni del kulturnega večera je zablestel s skladbo, ki jo je prav tako Adi Danev na melodijo Staneta Maliča napisal na podlagi slavne Grudnove poezije Sinku.
Nabrežinski popoldan, ki je nastal ob podpori Slovenske prosvete in ZSKD, je docela izzvenel kot poklon slavnemu domačinu! Ta je v svoji poeziji zajel sanjski pridih domače vasi, njenih ljudi in Krasa, ki mu je postal v trpeči usodi primorskega intelektualnega izgnanstva v času fašizma arkadija duše. Kot je povedala slavnostna govornica prof. Tatjana Rojc, je Igo Gruden to intimno tematiko spajal z izredno svetovljanjsko razgledanostjo. Za pesniško izpovedno sredstvo je sprva izrabil impresionistični slog, ki je po mnenju Srečka Kosovela izpričeval izrazit sredozemski čut. Igo Gruden kot pesnik sončnega Primorja v primežu fašističnega zla je svojo tragično vojno izkušnjo zaupal verzom niza Rabskih poezij. V njem pa ni nikdar zamrl odnos do otroškega sveta, saj je vse do zadnjega namenjal svoj pesniški trud tudi najmlajšim. Kot je upravičeno poudarila prof. Rojčeva, je Gruden v današnji slovenski poeziji premalo poznan, “za tematiko, ki jo v svojih verzih obravnava, celo pozabljen: tak odnos je pohujšljiv za celotno Primorsko”.
V rojstni vasi pa sta pesnik in njegovo delo še živa v spominu in srcih, tudi pri najmlajših, kot je bilo videti iz recitacij nepoznanih pesnikovih verzov, ki so jih občinstvu predstavili domači dijaki 3. razreda NSŠ I. Gruden in učenci 5. razreda OŠ Virgil Šček.
IG

Nabrežina / Na Prešernovi proslavi ob 120-letnici rojstva Iga Grudna prisoten tudi Boris Pahor

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme