“Slovenci ob meji smo trdni mejniki slovenstva!”

Piše: Samuel Devetak

NOVA GORICA-GORICA / Literarnozgodovinski sprehod

Letošnji literarni sprehod Literarna pokrajina Goriške je bil 18. septembra posvečen počastitvi 100-letnice rojstva Dušana Pirjevca ter vpogledu v literarno in znanstveno zapuščino Lojzke Bratuž, Pavline Pajk, Marijana Breclja in Zorana Božiča. Dogodek, ki so ga organizirali JS KD Nova Gorica, Zveza kulturnih društev Nova Gorica, knjižnica Franceta Bevka, KCLB Gorica, Kulturni dom Gorica, ZSKP, ZSKD in KS Nova Gorica v sodelovanju z mestno občino, Slavističnim društvom Nova Gorica in drugimi ustanovami, se je zjutraj začel v novogoriškem mestnem parku ob Bevkovem trgu in je bil razdeljen v etape: po obisku rojstne hiše Dušana Pirjevca so bili na vrsti spomeniki na Erjavčevi ulici, posvečeni Lojzetu Bratužu, Ljubki Šorli in Stanislavu Škrabcu; sprehod se je nadaljeval z obiskom Trga Evrope in hiše Ljubke Šorli v ulici Foscolo v Gorici, končal pa pred Bevkovo knjižnico.

Govorni nastopi so se prepletali z glasbenimi intermezzi; sodelovali so MePZ Nova Gorica, Šolski center Nova Gorica, Gimnazija Nova Gorica, Goriški literarni klub Govorica in KD Slavec Solkan.

Literarni pohod se je začel ob 9. uri pred Bevkovim spomenikom z uvodnim pozdravom Sabine Volk Simčič, vodje JS RS za kulturne dejavnosti Nova Gorica. Podžupanja Mestne občine Nova Gorica Damjana Pavlica je na kratko predstavila pohod in se zahvalila mag. Mariji Mercina, glavni pobudnici prireditve. Prvi je nastopil študent AGRFT-ja Jakob Šfiligoj, ki je prebral odlomek iz Bevkovega romana Kaplan Martin Čedermac. Marija Mercina je 0brazložila, da prebrani odlomek “opisuje trenutek šibkosti – po dolgem doživljanju poniževanja in bridkosti – ne le Bevkovega literarnega junaka Kaplana Martina Čedermaca, temveč vseh Slovencev na robu slovenstva /…/ Za Slovence ob meji v največji meri veljajo Trubarjeve besede: stati inu obstati – bili smo in še danes smo trdni mejniki slovenstva”.

Druga etapa je bila rojstna hiša Dušana Pirjevca na Prvomajski ulici 26. Njegova hči, igralka Alenka Pirjevec, je o očetu povedala, da “je bil izredno inteligenten človek, zavezan partizanstvu, ne pa komunistični partiji”. Navzoče je seznanila z nekaterimi zanimivimi anekdotami iz njegovega življenja. O uglednem slovenskem literarnem zgodovinarju je spregovoril tudi dr. Zoltan Jan. Mladi harmonikar Tadej Invačič iz Šolskega centra Nova Gorica je zaigral nekaj ljudskih skladb, nato je novinar in raziskovalec mag. Martin Brecelj povedal, da “proces znanstvene modernizacije, ki se je pričel z znanstveno revolucijo, pomeni eno največjih prelomnic v zgodovini človeštva, /…/ Moderni človek je z razvijanjem znanosti na nezaslišan način povečal svojo zmožnost vplivanja na naravno in družbeno okolje”. Nekaj besed o Pirjevcu je nazadnje povedal še njegov nekdanji učenec Dušan Merc, pisatelj in predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Tretja etapa so bili trije spomeniki na Erjavčevi ulici, posvečeni Lojzetu Bratužu, Ljubki Šorli in Stanislavu Škrabcu. Ta postaja je bila posvečena nastopu treh dijakov Šolskega centra Nova Gorica, ki so zrecitirali tri pesmi Ljubke Šorli. Začela je Maruša Komljanec Ban s pesmijo Otožnost; dijakinja je tudi zapela pesem, ki jo je sama napisala, Kovači sreče. Nato sta še Džanan Dulić in Ema Plesinčar zrecitirala pesmi 20. maj 1984 v Gorici in Sanje.

Skupina ljudi, ki so se udeležili literarnega sprehoda, se je nato premaknila na Trg Evrope, kjer je o Pavlini Pajk spregovorila raziskovalka dr. Tanja Badalič. Pavlina Pajk, rojena Doljak, je bila slovenska pesnica in pisateljica; prvo pesniško zbirko, Prva ljubezen, je objavila leta 1873. Bila je prva slovenska avtorica z objavljeno pesniško zbirko. V svojih pesmih je tematizirala materinstvo, ljubezen, domoljubje in domotožje. Sledil je pevski nastop Kvarteta Motiv Nova Gorica pod vodstvom Mirana Rustje. Nato je Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN, v krajšim govorom poudarila pomen književnosti v spektru različnih jezikov in kultur.

Predzadnja etapa je predvidevala obisk hiše Ljubke Šorli v ulici Ugo Foscolo v Gorici. Na dvorišču je pesničina nečakinja Vera Tuta Ban poudarila pomen ohranitve kulturne dediščine Šorli-Bratuž in osebno željo, da bi hiša postala spomenik oz. dokument slovenske prisotnosti v Gorici. Za glasbeni intermezzo je poskrbela mlada vijolinistka Makrina Quinzi z glasbene šole SCGV Emil Komel. O duhovni in kulturni dediščini prof. Lojzke Bratuž je nato spregovorila univerzitetna profesorica dr. Marija Pirjevec. Postanek v ul. Foscolo se je končal z nastopom Ženske vokalne skupine Danica z Vrha Sv. Mihaela pod taktirko Jane Drassich.

Letošnji literarni pohod se je končal pred novogoriško knjižnico; o zapuščini odvetnika in politika Marjana Breclja je spregovorila Irena Škvarč, direktorica Bevkove knjižnice, prof. Majda Arčon pa se je spomnila nekdanjega kolege Zorana Božiča, ki je napisal priročnik za učitelje Zlati poljub. Za glasbeni intermezzo je poskrbel MePZ Nova Gorica. Nazadnje se je Sabina Volk Simčič navzočim zahvalila za prisotnost in vse vljudno povabila na razstavo o Francetu Bevku, ki bo na ogled do 31. decembra 2021.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme