Slovenci morajo biti most med narodi
Barkovlje / Javno srečanje s senatorko Tatjano Rojc
Na sedežu Pomorskega kluba Sirena v Trstu je v ponedeljek, 18. julija 2022, senatorka Tatjana Rojc na javnem srečanju potegnila črto pod delovanjem v senatu in preteklimi pomembnimi dogodki za našo narodno skupnost ter spregovorila o prihodnjih izzivih. Kot je povedal v uvodu Rudi Pavšič, ožji senatorkin svetovalec, je bilo srečanje dogovorjeno zato, da bi skupaj ocenili čas, ki je pretekel od 13. julija 2020, ko je bil Narodni dom vrnjen Slovencem in sta se predsednika Sergio Mattarella in Borut Pahor poklonila pri obeh spomenikih v Bazovici. Čeprav nekateri te poteze ne ocenjujejo pozitivno, je čas pokazal, da je bila pravilna, je še povedal Pavšič in predal besedo Rojčevi. Senatorka je najprej opozorila na kočljivo, pravzaprav kar krizno situacijo italijanske vlade, ki je v zadnjem tednu zelo aktualna in vodi politično delovanje v zelo negotove vode. Prav zdaj bi morali italijanski politiki pokazati odgovornost, a je pri nekaterih žal kar zmanjkala, je mnenja Tatjana Rojc. Srečanje se je seveda osredotočilo predvsem na slovensko narodno skupnost in pomembne mejnike, ki so zaznamovali zadnja leta. Velik pomen imata srečanje predsednikov v Bazovici in poklon, ki sta ga vsem žrtvam namenila z roko v roki. To je bilo spoštovanje dveh držav do pravice spomina na vse. Nenazadnje smo Slovenci končno dočakali rehabilitacijo bazoviških junakov. Rane se bodo verjetno zacelile samo s časom, a dogodek je imel velik pomen, saj smo lahko zaprli stran preteklosti in zdaj lahko manj obremenjeni gledamo v prihodnost. Narodni dom mora postati zdaj središče za vse skupnosti Trsta in simbol dialoga, je prepričana senatorka, ki je poudarila, da Trst mora biti stičišče več kultur, saj ima to poslanstvo v “krvi”. Naloga nas Slovencev pa je ta, da moramo biti most med narodi in kulturami, je povedala senatorka, ki je tudi omenila dobro prakso Gorice in Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture l. 2025. Tudi prijateljska košarkarska tekma med Italijo in Slovenijo je bila velik praznik dveh kultur in za mesto v zalivu nasploh. Za to se je treba zahvaliti ZSŠDI-ju, Jadranu, Ministrstvu in Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki so s košarkarskimi zvezami priredili ta veliki dogodek. Odnosi med Slovenijo in Italijo niso bili nikoli tako plodni in močni kot danes, je na srečanju poudarila senatorka, ki se je zahvalila vsem političnim institucijam, ki so pripomogle k temu, in opozorila na pomembno vlogo veleposlanika RS v Rimu Tomaža Kunstlja in generalnega konzula Vojka Volka.
Na srečanju je beseda tekla tudi o šolstvu, o pomenu, ki ga je imela in ga ima dvojezična šola v Špetru, ter kako bi bilo treba priti do slovenske šolske avtonomije oz. avtonomije šolskega urada; to sta še dve pereči, nerešeni vprašanji, a žal nista edini. Pomembna odprta vprašanja ostajajo tudi konvencija med državno radiotelevizijo RAI in FJK za slovenske oddaje, vedno bolj kočljivo vprašanje zajamčenega zastopstva Slovencev v državnem parlamentu in status Sindikata slovenske šole. Rešuje se problematika strešic in drugih črk (tudi npr. nemških) na osebnih in drugih dokumentih, za kar je senatorka poskrbela tudi za pomemben amandma. Velik dosežek je tudi sprememba statuta tržaškega konservatorija Tartini, ki je zdaj bolj odprt za slovenske študente.
Senatorka je tudi pohvalila vodstvo krovnih organizacij SSO in SKGZ za dobro in skupno sodelovanje ter delo. Na političnem področju pa si želi iskanja skupnih točk in dogovorov s stranko Slovenska skupnost za skupno pot za prihodnje izzive naše skupnosti.
Ob koncu srečanja je bil še čas za pozdrave, vprašanja in pripombe. Tako je trgovec David Danev izrazil zaskrbljenost glede prisotnosti slovenščine v mestu Trst, predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin je pohvalil delo in verodostojnost senatorke ter prepričano poudaril, da edina možna pot za prihodnost slovenske narodne skupnosti je skupna. Upokojena učiteljica Mirjan Mikolj je opozorila na vprašanje pošolskih dejavnosti na slovenskih šolah.
Prisotne je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Zagotovila je, da bo urad neprestano opozarjal vlado na interese, potrebe in potencial slovenske narodne skupnosti v Italiji.
