Aktualno

Slomejci 2018 ali odkrivajmo organe EU

Slomejci 2018 ali odkrivajmo organe EU

POGOVOR / Prof. Mara Petaros

V prejšnjih tednih smo na straneh Novega glasa objavili prispevek dijakinje Pie Možina Prijon, ki obiskuje 3. razred DTTZ Žiga Zois v Gorici, v katerem opisuje projekt Slomejci 2018. Ker se nam projekt zdi zanimiv, smo se obrnilil do prof. Mare Petaros, ki ima s tem projektom večletne izkušnje, da nam predstavi projekt in dejavnosti, ki so do zdaj že stekle oz. ki so na programu v naslednjih tednih.
Kaj je projekt Slomejci 2018?
Projekt Slomejci si je pred leti zamislil mag. Klemen Žumer in je namenjen dijakom in dijakinjam, ki obiskujejo višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in dvojezične šole oz. šole s slovenskim učnim jezikom v Avstriji. Že pred leti so pri njem sodelovali dijaki DTTZ Žiga Zois iz Gorice, ki so obiskali Strasbourg in Bruselj kar dvakrat, enkrat so se na pot podali dijaki DTTZ Žiga Zois iz Trsta. V taki obliki, kot bo projekt potekal letos, pa smo dejavnosti izvedli že v prejšnjem šolskem letu. Lani sicer goriške šole niso sodelovale, letos pa so k projektu pristopile vse višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Iz praktičnih razlogov je Informacijska pisarna evropskega parlamenta iz Ljubljane organizacijo vseh dejavnosti poverila Narodnemu svetu koroških Slovencev. Da vse poteka, kot mora, pa skrbi njen tajnik Marko Oraže. Projekt ima prvenstveno dva cilja:
1. odkrivanje Evropske unije, njenega delovanja, njenih organov in spoznavanje evropskih poslancev, obenem pa dijaki spoznajo zaposlitvene možnosti v sklopu organov Evropske unije;
2. spoznavanje dijakov, ki obiskujejo višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in Avstriji, in tkanje novih prijateljskih vezi.
Kako so bili izbrani dijaki, ki sodelujejo pri projektu?
Najprej je bilo treba izbrati dijake, ki bi pri tem sodelovali. Informacijska pisarna evropskega parlamenta v Ljubljani, ki je projekt zastavila in predstavila šolam, je določila, da lahko pri tem sodeluje največ 40 dijakov iz Italije in 40 dijakov iz Avstrije. Ker obiskuje šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji več kot 40 dijakov, je bilo treba izvesti selekcijo. V lanskem šolskem letu je bil natečaj skupen, sestavili smo eno samo lestvico in najboljših 40 je odšlo na nagradni izlet. Letos smo vnaprej razdelili 40 mest med posameznimi šolami premosorazmerno s številom vpisanih, in to čisto matematično s postopki za razdelilni račun. Tako so licej Prešeren iz Trsta, zavod Stefan iz Trsta in Tehnični pol Cankar Zois Vega iz Gorice dobili po 8 mest, licej Trubar – Gregorčič iz Gorice 7 mest, licej Slomšek iz Trsta 5 mest in DTTZ Žiga Zois iz Trsta 4 mesta. Vsaka posamezna šola je nato z natečajem izbrala dijake, ki jo bodo zastopali. Dijaki, ki so na svoji šoli na natečaju dosegli največ točk, lahko sodelujejo pri vseh nadaljnjih pobudah.
Katere dejavnosti so predvidene?
Po natečaju, ki je potekal ob koncu oktobra, je bilo na programu prvo srečanje. Izbrani dijaki so se srečali na prvem dogodku, ki je potekal 10. novembra v Informacijski pisarni evropskega parlamenta v Ljubljani. Tu so se naši dijaki srečali z dijaki iz Koroške. Najprej so spoznali dva slovenska evropska poslanca. Dijakom sta o svojem delu spregovorila dr. Igor Šoltes in Tanja Fajon, ki sta kasneje odgovarjala na številna vprašanja.
Po malici so dijaki imeli dve delavnici. Dijake so razdelili v mešane skupine. Najprej so imeli na programu kviz o poznavanju Evrope in njenih ustanov, kasneje pa so morali izdelati letak o tem, kaj jih združuje in kako EU pripomore k združevanju mladih. Letak bo vsaka skupina predstavila na naslednjem srečanju.
Popoldne so dijaki obiskali slovenski parlament v Ljubljani in se srečali s poslancem Jožetom Horvatom.
Višek vseh dejavnosti pa predstavlja nagradni izlet v Strasbourg, Luksemburg in Bruselj, ki je na programu v prvem tednu februarja. Izleta se bo udeležilo vseh 80 dijakov, ki so jih izbrale posamezne šole.
Kaj si bodo dijaki ogledali na tem nagradnem potovanju?
Izlet bo trajal skoraj en teden (od nedelje do sobote). Na pot proti Strasbourgu se bomo odpravili v nedeljo, 4. 2. 2018, zvečer. V ponedeljek je na programu celodnevno potepanje po Strasbourgu z ogledom znamenitosti mesta. V torek, 6. 2. 2018, bomo spoznavali delovanje Evropskega parlamenta, se srečali z nekaterimi evropskimi poslanci iz Slovenije, Avstrije in Italije ter obiskali Svet Evrope. V sredo bomo pot nadaljevali proti Bruslju in se na poti ustavili za krajši obisk v Luksemburgu, kjer si bomo ogledali mesto in stari sedež Evropskega parlamenta. Četrtek in petek bomo preživeli v Bruslju. Nekaj časa bomo namenili turističnemu odkrivanju mesta, nekaj časa pa spoznavanju evropskih institucij z obiskom Evropske komisije in sedeža Evropskega parlamenta. V petek zvečer se bo začelo vračanje proti domu, kamor bomo prispeli v soboto, 10. 2. 2018. Izlet je zelo naporen, saj ima zelo bogat program in predvideva dve nočni vožnji, istočasno pa daje dijakom zelo popolno sliko o evropskih institucijah in jim omogoči vstop v nekatere urade, kamor samostojno ne bi mogli priti.
Kdo krije stroške za izlet?
Organizacija vseh dejavnosti je precej draga. Vsak dijak bo prispeval 100 evrov, kar še zdaleč ne pokrije stroškov izleta. Velik del sredstev bodo prispevali Informacijska pisarna evropskega parlamenta v Ljubljani, slovenski evropski poslanci in poslanke. Za finančno pomoč je organizator prosil tudi nekatere evropske poslance iz Italije in Avstrije, za zdaj pa mi ni znano, ali so se na prošnjo odzvali.
Kaj odnesejo dijaki s takega izleta?
Kot sem že omenila, imajo dijaki možnost, da spoznajo nekatere institucije, kamor bi težko prišli, če bi šli na družinski izlet. Srečajo se z evropskimi poslanci in jim lahko postavljajo vprašanja. Na lastne oči lahko vidijo, kako poteka delo evropskih poslancev. Spoznajo delovanje Evropske komisije in vlogo evropskih komisarjev, odkrijejo, kaj je Svet Evrope in za kaj se zavzema. Ta izlet vsekakor ni klasičen šolski izlet. Pri njem sodelujejo dijaki različnih šol in iz različnih krajev. In tu je že prvi šok, ko dijaki odkrijejo disciplinska pravila, ki veljajo na drugih šolah (npr. na naših šolah je nekajminutna zamuda dopustljiva, na koroških predstavlja enaka zamuda že hud prekršek). Drugi šok je za nekatere “dress code”, ki velja v Evropskem parlamentu. Seveda ne moreš v menzo Evropskega parlamenta v raztrganih jeansih, pa čeprav si zanje odštel znatno vsoto. Nekateri fanti so si lani ob obisku parlamenta v Bruslju prvič nadeli kravato. Hvala Bogu, ima striček google natančna navodila, kako se to naredi.

12.01.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!