Slomak: ali bo prenovljena koordinacija tokrat zdržala?
Prisotnost predstavnikov slovenskih narodnih skupnosti na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji na celodnevnem obisku v Trstu, ki ga je v petek, 25. oktobra, priredila Slovenska kulturno gospodarska zveza, je dejansko imela kot končni cilj ponovno ‘odmrznitev’ Slovenske manjšinske koordinacije, ki je svojčas zamrznila svoje delovanje zaradi notranjih razprtij: Svet slovenskih organizacij je na podlagi določil pravilnika zahteval rotacijo predsedstva, do česar ni prišlo. Preprosto udejanjanje notranjih pravil bi tako svojčas lahko omogočilo ohranitev aktivne vloge dragocenega organa, ki je predstavljal pomembno medmanjšinsko sredstvo v odnosu do slovenske države.
Ob koncu simpozija v Gregorčičevi dvorani na Frančiškovi ulici, ki je sklenil celodnevno srečanje manjšinskih predstavnikov v Trstu, je bila zato poverjena dosedanjemu podpredsedniku Slomaka Hirnöku naloga, da pred koncem leta, morda že konec novembra oziroma v začetku decembra, skliče sestanek za ponovno obuditev vsemanjšinske organizacije. O njenem prenovljenem ustroju se bo še mogoče dogovarjati: na petkovem srečanju pa je večina gostov poudarila potrebo po drugačnem načinu odločanja znotraj koordinacije, ki naj ne bi temeljilo na načelu soglasnosti: ta praksa namreč ‘otežuje’ suvereno in učinkovito delovanje Slomaka. Svet slovenskih organizacij pa se z odločitvami na podlagi absolutne oziroma dvotretjinske večine ne strinja. Pokrajinski predsednik SSO za Tržaško Igor Švab, ki je zastopal deželnega predsednika Draga Štoko, je to stališče manjšinskim sogovornikom jasno izpostavil in še enkrat poudaril, naj se mesto predsednika tudi v novem organu izvaja na podlagi rotacije, kamnu spotike v dosedanjem Slomaku.
Srečanje v Gregorčičevi dvorani je poleg tega osrednjega cilja imelo še nalogo, da ponovno približa majšinske predstavnike: medsebojno poznavanje je namreč neobhodno potrebno za uspešno sodelovanje in za učinkovito politiko manjšinskih organizacij do centrov moči bodisi v domicilnih državah bodisi v Sloveniji. Na okrogli mizi, ki je potekala pod geslom Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem: vizija prisotnosti, so sodelovali predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, predsednica Društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner, predsednik in podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik in Zalka Kuchling, predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm in že omenjeni pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij za Tržaško Igor Švab ter gostitelj srečanja, deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Odsotni so bili predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev. Povezovalec okrogle mize Jure Kufersin je posameznega gosta zaprosil najprej za kratek oris položaja manjšine, kateri pripada, nato pa še oceno odnosa z matično domovino. Vprašanja so bila namreč funkcionalna glede na prisotnost še dveh častnih gostov, deželnega odbornika za kulturo Giannija Torrentija in državnega sekretarja RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisa Jesiha.
Hrvaška. Odnosi med Slovensko narodno skupnostjo in Zagrebom so se po Tuđmanovem predsedovanju normalizirali: znatno večji delež finančne podpore manjšini vsekakor zagotavlja matična Slovenija, ki pa je do rojakov v sosednji državi vzpostavila dokaj nenavadno delitev na zamejce (se pravi na tiste, ki živijo v bližini meje) in na Slovence po svetu (to je na rojake, ki živijo vzdolž dalmatinske obale) – je dejal predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc.
Madžarska. Na razvoj številčno skromne slovenske manjšine je globoko vplivala železna zavesa, ki je rojake na Madžarskem ločevala od matične domovine – je dejal Hirnök. Danes je na Madžarskem prisotnih 13 manjšin, ki pa po njegovem mnenju ne morejo imeti vse istega statusa: na primer bolgarska manjšina je na Madžarskem prisotna od srede 20. stoletja, slovenska pa od 7. stoletja.
Sedanje gospodarsko stanje na Madžarskem je hudo, politični položaj pa zaradi skrajno nacionalističnih vladajočih krogov porazen. Avstrija. Avstrijska Štajerska je dolga desetletja zanikovala obstoj manjšine: to je pogojevalo zavest rojakov in pripadnikov večinskega naroda. Pedsednica Društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner je dejala, da je bila slovenščina v javnosti zapostavljena vse dotlej, ko je “javnost razumela, da nočemo slovenizirati Štajerske, a le popraviti preteklo krivico”. Čeprav avstrijska Štajerska še zdaleč ni dvojezična, je vsekakor zanimanje za slovenščino vedno večje: cilj članov Društva člen 7 (to je člen, ki v avstrijski državni pogodbi obravnava manjšinsko problematiko) je vključitev poučevanja slovenščine že na nižjih izobraževalnih stopnjah. Čas ideoloških ločitev je po mnenju predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernarda Sadovnika mimo: obstajajo različna mnenja, cilji pa so skupni. Prepričan je, da se lahko vsaka manjšina razvija in krepi na podlagi izobraževanja mlajših kadrov; še kako pomemben pa je razvoj obmejnega gospodarstva pri razvijanju manjšinske družbe. Korošci pridobivajo vedno večjo vlogo tudi znotraj avstrijske družbe, kar je primer pravšnje integracije. O pomenu političnega udejstvovanja v avstrijskih političnih strankah je spregovorila podpredsednica Skupnosti, Zalka Kuchling, ki je bila v vrstah Zelenih izvoljena v koroški deželni zbor. Da je dialog z avstrijskimi političnimi silami, tudi nacionalističnega kova, pomemben, je prepričan predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm: Slovenci na Koroškem so bili v svoji zgodovini glede zagovarjanja pravic preveč maksimalistični in premalo strateški. Sturm je obenem prepričan, da manjšinsko politiko je potrebno kovati na Koroškem, ne v Ljubljani.
Italija. Pavšič ni skrival očetovstva, ki ga je svojčas SKGZ imel pri snovanju Slomaka. Kritično je ocenil predlog manjšinskega zastopstva, ki ga je predstavil deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, saj SKGZ raje podpira zasedbe s širšim sodelovanjem, v katerih se okrog nekaterih izhodišč preverjanje izvršuje po demokratičnih pravilih. Tržaški predsednik SSO Igor Švab se je navezal na Pavšičevo izvajanje in dejal, da je vsak predlog glede skupnega zastopstva potreben globlje analize. Švab, ki je obenem dolgoletni občinski svetnik SSk, je v svojem razmišljanju ocenil tudi splošne razmere, v katerih danes deluje slovenska manjšina v Italiji, ki so se v primerjavi s preteklostjo znatno izboljšale.
Zaradi delikatne vloge, ki jo ima v odnosu do Slovencev izven meja, je državni sekretar Boris Jesih v svojem izvajanju oprezno odmerjal besede. Izhajal je med drugim z nekaterih stališč, ki jih je bilo predhodno slišati v Gregorčičevi dvorani, in sicer, da odnos med RS in manjšinami ne sme biti le finančne narave, ampak mora pomeniti nekaj več. Jesih je 'ugriznil' v jabolko denarnih prispevkov, jabolko, ki je v tem obdobju še kako kislo. “Zmanjšanje finančnih dotacij, o katerih je govor v tem času, drži, a tudi ne”, je dejal in pojasnil, da se ob proračunskem denarju RS morajo manjšinske blagajne krepiti tudi s sredstvi, ki prihajajo iz evropskih skladov: v tem vidiku je potrebno budno spremljati možnosti, ki jih ponuja finančna perspektiva 2014-2020. Ta politika bo morala obveljati v prihodnje, saj bo državnega denarja na razpolago vedno manj. Urad vlade RS si obenem želi aktiven odnos manjšincev pri zadevah, ki se jih neposredno tikajo: potrošnjo davkoplačevaskega denarja je treba namreč upravičiti (npr. s prirejanjem jezikovnih tečajev ali počitnic). “Urad ni zgolj razdeljevalec denarja”, je pristavil Jesih, ki je obenem prepričan, da morajo manjšinci kovati svojo politiko v prvi vrsti v odnosu do domicilnih držav, šele nato v razmerju z Ljubljano. “Slovenija se v manjšinsko politiko vtika toliko, kolikor to dopuščajo manjšinci sami”, je dejal.
Deželni odbornik Torrenti je prav tako kot Jesih vlogo in strateški pomen manjšine uokviril v sistem koristenja prihodnjih evropskih sredstev in v vidiku snovanja prihodnjih evroregij. Poudaril je pomen razvijanja poznanja slovenskega jezika in sedanje dosledno financiranje manjšine bodisi na deželni bodisi na državni ravni. Zaželel je sicer večjo poenostavitev v zvezi z manjšinskimi sogovorniki, saj se kot deželni odbornik mora trenutno soočiti s 160 slovenskimi društvi.
Torrenti je dopolnil vsebino srečanja, ki so ga predstavniki slovenskih manjšin imeli v jutranjih urah z deželno predsednico Deboro Serracchiani. Ta je poudarila zlasti mednarodno razsežnost dežele FJK in posledično pozornost do sosednjih držav in regij, predvsem v vidiku sodelovanja v okviru makroregij, kot so Jadransko-jonska pobuda, Alpski lok in Podonavje.
Predstavniki manjšin so se po srečanju na deželi sestali še z dijaki petih razredov slovenskih tržaških višjih šol. Posamezen gost je našim mladim predstavil šolski položaj okolja, kateremu pripada. Zaradi dokajšnjih sorodnosti z našo stvarnostjo se v primerjavi z ostalimi manjšinskimi sredinami najbolje godi koroškim rojakom. V Celovcu je sicer dejavna samo ena šola s slovenskim učnim jezikom, in sicer Zvezna gimnazija za Slovence. Celotna šolska populacija pa šteje štiri tisoč enot, ki obiskujejo slovenske oziroma dvojezične šole: na ljudske šole se je letos vpisalo petsto otrok, od katerih le majhen del izhaja iz slovenskih družin.
IG
Preberi tudi
